Z rižem do lahkih pomladnih jedi

Riž je namreč izredno cenjen tako med sladokusci kot med zagovorniki zdrave prehrane za vsako ceno in celo med zadrgnjenimi preštevalci kalorij. Prvi ga cenijo, ker med kuhanjem rižot močno vpija tekočine in v sebi kopiči okuse, drugi, ker je lahko prebavljiv, vsebuje veliko kalija, ki uravnava krvni tlak, načeloma ne vsebuje glutena in ne povzroča alergij, tretji pa, ker premore bolj malo kalorij. Ni zanemarljivo niti, da je riž poleg naštetega razmeroma poceni. Zagotovo sodi med najuporabnejše in tudi najpogosteje uporabljane rastline na svetu, ki jo gojimo že vsaj 6500 let in dandanes zagotavlja več kot petino vseh kalorij, ki jih zaužije človeštvo. Kar devet desetin ga pridelajo v Aziji, le v Indiji ga gojijo tudi več kot tisoč sort, po svetu pa več kot deset tisoč. Obe glavni vrsti riža – Oryza sativa in Oryza glaberrima – spadata v družino trav, poleg njiju poznamo še številne užitne divje podvrste. Enoletna rastlina zraste tudi do dva metra visoko in zahteva veliko vode ter trdega dela. Zato ga največ pridelajo v deželah Daljnega vzhoda z veliko vlage in poceni delovno silo, izvrsten riž pa gojijo tudi naši sosedje Italijani. Oni imajo zasluge, da tudi pri nas poznamo jed riži-biži oziroma rizi-bizi (italijansko Risi e bisi), kar v beneškem narečju pomeni riž in grah, krajše za »riso e piselli«. Riž ima tudi simbolični pomen življenja, obilja in nesmrtnosti, zato z njim, a k sreči ne s kuhanim, tudi pri nas ponavadi obmetavajo mladoporočence. Kakor koli, z njim je mogoče pripraviti paleto jedi, od mlečnega riža in riževega narastka do navadnih riževih prikuh in najresnejših rižot, ki zadovoljijo tudi najzahtevnejše sladokusce. Če ga pripravimo skupaj s pomladnimi zelmi, kot so regrat, čemaž in divji šparglji, ki jih je v naravi že precej, pa še zlasti.