Predsednica društva Biserka Marolt Meden je poudarila, da v društvu obravnavajo različna področja življenja starejših, prizadevajo si za njihovo dostojno življenje, a želijo pravno urediti tudi odločanje o smrti. V zvezi s tem so v stiku z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom, dopise posredujejo tudi premierju Marjanu Šarcu. Vendar pa stvari po njeni oceni potekajo prepočasi. V društvu so za ta namen oblikovali delovno skupino, ki jo vodi Andrej Pleterski. Ta je na novinarski konferenci ocenil, da nasprotniki evtanazije nimajo preverljivih argumentov za svoja stališča, pač pa se poslužujejo zastraševanja. Kot je dejal, 17. člen ustave resda govori o nedotakljivosti življenja, vendar pa načelo svetosti življenja in pravica do življenja po njegovih besedah nista absolutni. Sam ta člen razume bolj v smislu prepovedi namernega ubijanja. Dr. Keber je med pogostimi komentarji podpisnikov izpostavil, da se ljudje ne bojijo smrti, pač pa umiranja in trpljenja. Filozof Igor Pribac je obžaloval, da peticija ni vzbudila pozornosti institucij, ki bi morale po svoji dolžnosti skrbeti za kakovost javne razprave na to temo. Ravnanje komisije za medicinsko etiko denimo po njegovi oceni kaže na nepripravljenost za javno razpravo o tem. Razlog za to vidi tudi v dejstvu, da imajo v organu že od njegove ustanovitve absolutno večino zdravniki. Zdravnica Josipina Ana Červek pa je komentirala odklonilno stališče sveta zavoda Ljubhospic, ki po njenih besedah odločno zavrača namerno usmrtitev bolnikov. Kot je dejala, takšne navedbe razvrednotijo pomen javne razprave o peticiji in argumente njenih pobudnikov. Poudarila je tudi, da evtanazija ni alternativa paliativni oskrbi, saj tudi podpisniki peticije takšno oskrbo podpirajo.