Slovenski namiznoteniški igralci so v zadnjem času izjemno napredovali. Na aprilski svetovni reprezentančni lestvici so namreč na desetem mestu, kar je daleč najboljša uvrstitev v zgodovini. Prvič v karieri se je med najboljših 50 igralcev prebil 20-letni Darko Jorgić (41. mesto), mesto za njim je 38-letni Bojan Tokić, član elitne stoterice pa je postal tudi 22-letni Deni Kožul (99.). Slovenska reprezentanca se v teh dneh pripravlja na nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 21. do 28. aprila v Budimpešti. V Opatiji si Slovenci delijo dvorano z Belorusijo, Hrvaško, Srbijo, Poljsko in Belgijo. Moško reprezentanco bodo na Madžarskem pod vodstvom Andreje Ojsteršek Urh zastopali Tokić, Jorgić, Kožul in Jan Žibrat, ženski dres Slovenije pa bodo pod vodstvom Vesne Ojsteršek nosile Alex Galić, Ana Tofant, Aleksandra Vovk in Katarina Stražar.
Da ima slovenska moška reprezentanca izjemen potencial, je dokazala predlani, ko je v Luksemburgu osvojila bronasto ekipno kolajno. Po njej je na svetovnem prvenstvu obstala v elitni diviziji ter se na kvalifikacijah prek Belgije in Romunije uvrstila na evropsko prvenstvo. V zadnjem obdobju so slovenski igralci dosegli nekaj odmevnih uspehov, predvsem pa vzeli nekaj skalpov. Odmeva zadnji, ko je Darko Jorgić v polfinalu ekipnega nemškega prvenstva premagal Nemca Tima Bolla (5. na svetu) ter Saarbücknu zagotovil nastop v velikem finalu.
Kje so razlogi izjemnega napredka slovenskega namiznega tenisa, smo na pripravah slovenske reprezentance v Opatiji vprašali selektorico Andrejo Ojsteršek Urh. »Sistem točkovanja za svetovno lestvico se ves čas spreminja. Lani smo se načrtno odločili, da se bomo udeleževali tekem najvišjega ranga, od katerih najboljših osem rezultatov šteje za svetovno lestvico,« odgovarja Hrastničanka. »Tokić se počasi poslavlja, a je pred olimpijsko sezono izjemno motiviran. Mlajšim vsakodnevno dokazuje, da je vrhunski igralec. Po drugi strani si mladi prizadevajo, da so mu vsaj enakovredni. Tudi ko nam na svetovnem prvenstvu v Halmstadu v prvem delu ni šlo po načrtih, so se igralci zbrali ter obstali med elito. Reprezentanca je zelo homogena. V njej vladata pozitivno vzdušje in optimizem,« dodaja Andreja Ojsteršek Urh.
Homogenost reprezentance izhaja iz Saarbrückna, kjer skupaj vadijo Tokić, Jorgić, Kožul in Peter Hribar. V Nemčijo se je preselil trener Jože Urh, medtem ko je prvi trener nemškega moštva Slobodan Grujić, nekdaj vrhunski igralec v jugoslovanski in kasneje srbski reprezentanci. »Ker imam pogodbo tudi z italijansko zvezo, nisem ves čas prisoten v Saarbrücknu. Kljub temu v dogovoru z Grujićem vadbeni proces poteka nemoteno. Pomembno je, da igralci čutijo, da imajo ob sebi domačega trenerja, da niso povsem prepuščeni sebi,« pravi Jože Urh.
Cilj slovenske moške reprezentance je, da bi se na olimpijske igre uvrstila z ekipo. V Tokiu bo nastopilo le 16 reprezentanc. »Sistem se ves čas spreminja. Za zdaj je znano, da se bo uvrstila z vsake celine po ena reprezentanca ter domačin, kar pomeni, da se bodo vse druge borile za devet prostih mest. Ker sem večna optimistka, si želim, da bi si Slovenija zagotovila olimpijsko vozovnico že na junijskih evropskih igrah v Minsku, kjer bo tekmovalo dvanajst reprezentanc,« pravi Andreja Ojsteršek Urh.
