Po pisanju hrvaške tiskovne agencije Hina se arheološko najdišče razprostira na okoli 75 kvadratnih metrih površine, arheologi pa so našli tako strešnike oziroma tegule kot tudi rimske odvodne pokrove oziroma imbrekse.
Kot je povedal Taras, je najdišče že leta 2003 odkril Damir Mlinarić. Leta 2005 so ga na podlagi njegovih informacij poskušali locirati zaposleni na oddelku za podvodno arheologijo hrvaškega restavratorskega zavoda, a neuspešno. Pred dvema letoma pa se je Mlinarić vrnil in ga lociral skupaj z zunanjima sodelavcema oddelka za podvodno arheologijo restavratorskega zavoda.
Na najdišču so po njegovih besedah našli tudi fragmente keramičnega posodja - loncev in krožnikov, ki so verjetno pripadali ladijski kuhinji, ter vrat amfore, ki jo glede na obliko datirajo v 1. stoletje. Kot je še povedal, morajo fragmente, ki so jih potegnili iz morja, najprej razsoliti, kar bo trajalo dva do tri mesece. Nato pa bodo lahko preverili, če se pod skorjo morda skriva kak pečat, ki bi lahko podrobneje datiral keramiko in s tem tudi ostanke ladje.
Kot še piše Hina, so zadarski arheologi v preteklosti na ostanke antičnih brodolomov naleteli tudi pri otokih Silba in Premuda. A veliko bližje kot tisti je najdišču pri otoku Molat blizu najdišče na obali Paržine na otoku Iloviku. Tam so prav tako našli ostanke ladje s tovorom strešne kritine.
Arheološki muzej v Zadru je omenjeno najdišče, ki se nahaja v plitkem morju in meri 12 x 14 metrov, ponovno dokumentiral leta 2017 zaradi izdelave 3D modela najdišča. Kot je še povedal Taras, je način zlaganja tegul identičen načinu na najdišču pri Molatu. Več bo sicer po njegovih besedah znanega po raziskavah novega arheološkega najdišča pri Molatu, za katere upajo, da jih bodo pričeli prihodnje leto.
