Jabolka, ki bi jih morali jesti vsak dan, recimo, imajo peške in te peške so strupene. Strupene so tudi jagode špargljev, bati se je treba listov in semen breskev, mandljev, sliv, marelic… Grozdje je škodljivo za pse, vendar ni povsem jasno, koliko in zakaj. Rastline, ki jih bomo omenjali danes, pa ne povzročajo zgolj srbečice in rahle slabosti, gre za rastline in sadeže, katerih uživanje je smrtno nevarno. Jasno, treba je vedeti, kateri deli rastlin so strupeni, hkrati pa je jakost zastrupitve povezana s količino zaužitega strupa. Bolj občutljivi so otroci in nosečnice, manj odrasle in krepke osebe.
Oleander
Navadni oleander ali Nerium oleander, po latinsko, je zimzelen grm oziroma drevo iz družine pasjestrupovk. Pravijo, da je med rastlinami, ki jih gojimo na vrtu, najbolj strupen. Oleander je doma v Sredozemlju, v Maroku in na Portugalskem, a ga je najti marsikje, tudi na Kitajskem in v Severni Ameriki. In seveda pri nas. Oleander vsebuje številne toksične substance, ki povzročajo mravljinčenje, bolečine okoli ust, slabost, bruhanje (tudi bruhanje krvi) in drisko. Ob zastrupitvi z oleandrom lahko pride do motenj vida, zaspanosti, tresavice, izgube zavesti in na koncu smrti, še posebej če se z njim zastrupijo otroci, za katere je smrtna doza lahko že zaužitje enega oleandrovega lista. Najbolj pomembni strupi v rastlini so oleandrosid in nerinta ter oleandrin in neriozid, ki sta v vseh delih rastline. Tudi v rastlinskem soku, ki povzroča otrplost kože. Sicer pa so deli rastline oleandra smrtni tudi za živino na paši (konji, ovce…). Oleander uporabljajo za ubijanje živali, v Aziji je popularen med samomorilci, v preteklosti pa so z njim opravljali nedovoljene abortuse, ki so se pogosto končali s smrtjo nosečnice.
Volčja češnja
Atropa belladonna je zelnata trajnica zelo strupenih listov in plodov. Rastlina iz družine razhudnikovk vsebuje atropin in podobne alkaloide. Volčja češnja, ki uspeva na gozdnih obronkih, lahko povzroči smrt že ob zaužitju kakšnih deset plodov, podobno se vam piše, če boste jedli liste te rastline. Simptomi zastrupitve so razširjene zenice, občutljivost na svetlobo, zamegljen vid, izguba ravnotežja, glavobol, izpuščaji, suha usta in grlo, zmedenost, halucinacije, delirij… Značilni pa so tudi poudarjeni evforični in seksualni efekti.
Jesenski podlesek
Colchicum autumnale, kot mu znanstveno pravijo, je zelo strupena, pa tudi zdravilna rastlina (v nekaterih kombinacijah zdravi raka, putiko … ) iz rodu podleskovk. Alkaloid, ki ga pridobivajo iz semen jesenskega podleska, se imenuje kolhicin, a ga v medicini skoraj ne uporabljajo, ker je enostavno preveč nevaren, drugače povedano: pet gramov semen ubije odraslo osebo. Po drugi strani lahko liste podleska hitro zamenjamo z listi čemaža. Nizka rastlina z vijoličnimi cvetovi je doma na vlažnih travnikih do višine 2000 metrov.
Pikasti mišjak
Conium maculatum je strupena rastlina, ki raste v toplih delih Evrope in na Mediteranu. Strupeni so vsi deli rastline, ki je svetovno slavo dosegla zato, ker naj bi z njo storil smrt grški filozof Sokrat. Doseže višino okoli dveh metrov, ima votlo steblo in bele cvetove, ki cvetijo od junija do avgusta. Rastlino najdemo na brežinah in ob poteh. Strup v rastlini je coniin, ki povzroča draženje sluznice, slabost, bruhanje, pa tudi težave z bitjem srca in krvnim tlakom. V hujših primerih ohromitev dihalnih mišic privede do smrti zaradi zadušitve.
Črni zobnik
Hyoscyamus niger je strupena zel iz družine razhudnikovk, doma iz Evrazije. Ima kakšen meter visoko steblo in zvonaste temnorumene cvetove. V preteklosti so ga uporabljali kot anestetik, a svetovno slavo si je rastlina zaslužila, ker je z njo William Shakespeare ubil Hamletovega očeta. Strupena je cela rastlina, vsebuje atropin, hiosciamin in skopolamin, ki povzročajo spremembe na koži, suha usta, privide in prisluhe, pa tudi zaspanost, epileptične krče, nezavest in smrt. Črni zobnik raste ob poteh in grapah. V Sloveniji je zaščitena rastlina.
Šmarnica
Convallaria majalis, po naše pa tudi solzica, je ena najnevarnejših cvetlic v slovenski naravi. Nevarni so vsi deli rastline, še posebej pa lista, ki ju naši amaterski nabiralci sestavin za juhe in solate radi zamenjajo za čemaž. Strupi konvalatoksin, konvalamarin in konvalozid povzročijo pekočo bolečino v ustih, slabost, bruhanje, drisko, omotico, aritmijo srca in celo smrt. Šmarnica, ki raste v gozdovih in senčnatih vrtovih, cveti od maja do junija. Uporabljajo jo tudi v medicini, ker vsebuje tudi konvalatoksin, ki pomaga pri zdravljenju srca.
Navadni volčin
Smrtna doza Daphne mezereum, kot je znanstveno ime rastline, je, če odrasla oseba zaužije 10 do 15 njenih rdečih plodov. Jasno, gre za zelo strupeno rastlino, ki raste po vsej Evropi in v zahodni Aziji. Navadni volčin je grm, ki najraje raste na apnencu, v bukovih in hrastovih gozdovih, in doseže 150 cm. Ima vijolične cvetove in cveti spomladi. Strupa mezerein in dafnin povzročata pekočo bolečino in oteklino v ustni votlini, tu so še slinjenje, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, omotica, okvara ledvic, epileptični krči, nezavest …
Preobjeda
Preobjede (Aconitum), več kot 300 vrst jih beležijo, so strupene rastline, ki imajo dolgo zgodovino zastrupljanja. Z njo so vojaki obogatili vodo svojih sovražnikov, ljudstvo pa jih je v preteklosti uporabljalo za zastrupljanje volkov in lisic. Simptomi zastrupitve se pojavijo skoraj takoj, pri velikih odmerkih (20 do 40 ml tinkture) je smrt takojšnja. Začetni znaki so slabost, bruhanjem in driska. Sledi otrdelost ustne votline in obraza. Glavni vzrok za smrt je paraliza srca ali dihalnega sistema. Strupena je vsa rastlina, zato se odsvetuje že dotikanje.
Navadna tisa
Navadna tisa (Taxus baccata) je iglavec iz družine tisovk. V Sloveniji je od leta 1976 zaščitena rastlina, kar pa seveda ne pomeni, da ni praktično vsa zelo strupena (koščice plodov, iglice, lubje, korenine …). Glavni strup v drevesu je alkaloid taksin, rastlina pa je takrat, ko se posuši, celo bolj strupena. Znaki zastrupitve se kažejo v slabosti, bruhanju, driski, motnjah srca in krvnega obtoka, nezavesti, okvarah jeter in ledvic. Smrt navadno nastopi zaradi zadušitve. Med živalmi so na strup navadne tise najmanj odporni konji.
Navadni nagnoj
Laburnum anagyroides je strokovno ime za grm iz družine metuljnic, ki doseže sedem metrov in ima rumene cvetove v grozdastih socvetjih, dolgih do 25 cm. Navadni nagnoj cveti maja in junija. Najbolje mu gre v milejšem podnebju, na apnenčasti zemlji, v bližini listnatih dreves. Navadni nagnoj vsebuje strupeni citizin, največ ga je v semenih in cvetovih, povzroča pa slabost, bruhanje, znojenje, epileptične krče, nezavest, paralizo mišic, težave z dihanjem in smrt. Največ zastrupitev je pri otrocih. Strupen je za nekatere domače živali, divjadi pa ne škoduje.
