Britanski BBC je s profesorjema Stephenom Harridgem in Normanom Lazarusom z londonskega kolidža King's pripravil zanimiv članek o pomembnosti redne telesne vadbe pri spopadanju z učinki, ki jih ima starost na telo. Da je redna telesna vadba najboljša naložba proti boleznim in upadanju zmogljivosti, povezanih s starostjo, je jasno tudi laikom, raziskave pa pravijo, da je z redno telesno vadbo najbolje začeti že v zgodnjih dvajsetih letih. Tisti, stari nad 40 let, lahko z vzpostavitvijo redne aktivnosti prav tako računajo na podobne pozitivne učinke. Pri tem je pomembno, da so dovolj lažje oblike gibanja in ne vadba, usmerjena v vrhunsko kondicijsko pripravljenost.
Redna telesna vadba ne zavira procesa staranja
Raziskave fizičnih sposobnosti tako imenovanih veteranskih športnikov (masters athletes) oziroma oseb, ki so stare 35 let ali več, so dale vpogled v to, kako pravzaprav začne z leti upadati mišična masa in s tem dosežki. Analiza svetovnih rekordov po starostnih kategorijah je seveda potrdila, da z leti naše fizične sposobnosti upadajo, a se zanimivo nagel padec zgodi pravzaprav šele po 70. letu.
Boljše zdravstveno stanje fizično dobro pripravljenih starejših športnikov v primerjavi s »sedečimi« sovrstniki bi morda lahko koga zavedlo, da lahko redna telesna vadba upočasni ali zavre procese staranja, a to ne drži. Aktivni starejši namreč zgolj izkoriščajo dane zmožnosti. Naša telesa so namreč z vidika evolucije, ko smo bili v daljni preteklosti lovci-nabiralci, grajena za aktiven način življenja. Če ima torej aktivni 80-letnik sposobnosti primerljive z neaktivnim 50-letnikom, je mlajša oseba z vidika sposobnosti starejša in ne obratno.
Pogosto namreč učinke staranja zamenjujemo z učinki, ki izhajajo iz telesne neaktivnosti. Moderni sedeči način življenja pospešuje nekatere znake staranja, kar prispeva k nastanku značilnih bolezni, kot na primer sladkorne bolezni tipa 2, različnih oblik raka in srčno-žilnih bolezni.
Z redno telesno vadbo velja začeti zgodaj
Raziskava, ki je vključevala odrasle Američane stare med 50 in 71 let, je pokazala, da so tisti, ki so od najstniških let pa do svojih šestdesetih fizični aktivnosti namenili tedensko 2–8 ur, imeli kar 29 do 36 odstotkov manj možnosti za smrt zaradi katerekoli bolezni.
BBC-jevo poročilo poudarja, da se v luči moderne medicine pričakovane življenjske dobe sicer podaljšujejo, a se hkrati ne podaljšuje obdobje, v katerem lahko življenje uživamo brez bolezni. Zdravila pomagajo, a se je potrebno zavedati, da ne obstaja zdravilo, ki bi z vidika ohranjanja mišične mase in moči nadomestilo redno telesno vadbo, ki sta največji faktor, ko govorimo o upadanju telesnih funkcij.
