Od novembra 2012 v Sloveniji obstaja Društvo športnih psov Slovenije, kjer se ukvarjajo s pasjimi vlečnimi športi ter vzgajajo lastnike in njihove pse za aktivno preživljanje skupnega časa. »Namen ustanovitve društva je bila tudi želja, da organiziramo tekmovanje v spomin na našega prijatelja Henrika Sečnika, ki je nesrečno preminil marca 2012. Letos bo v Hrašah v soorganizaciji Turističnega društva Hraše potekalo že sedmič, in sicer 7. aprila. Pričakujemo okoli 100 tekmovalcev iz vsaj šestih držav,« pojasni predsednik Društva športnih psov Slovenije Matjaž Ovsenek.
Kot pravi, je cilj društva tudi promocija vlečnega športa v Sloveniji. Obstajajo zimska tekmovanja in letna različica vlečnega športa. Na zimskih tekmah čistokrvnih polarnih pasem (sibirski huski, aljaški malamut, samojed, grenlandski pes) sodeluje od leta 2004. »Tekmujem v organizaciji FISTC, kjer so vključene samo polarne pasme in kjer spoštujejo standarde psov FCI. Na zimskih tekmah se tekmuje na tekaških smučeh (skijoring ali pulka), kjer vlečeta eden ali dva psa, ter na sankah, kjer lahko po kategorijah vlečejo od dva do 12 psov, na ultradaljših razdaljah tudi več psov,« razloži sogovornik.
Razdalje se delijo na sprint (med 12 in 16 kilometrov), srednje (od 25 do 35), dolge (nad 35 kilometri) in ultrarazdalje (tudi do 1600 kilometrov). Evropska in svetovna prvenstva običajno trajajo dva ali tri dni. »Poznamo tudi etapna večdnevna tekmovanja, kot so Lekkarod v Franciji, Polardistans na Finskem in najbolj znani tekmi na Aljaski, Iditarod in Yukon Quest,« doda Ovsenek.
Psom je treba prisluhniti
Ko ni snega, se organizirajo tekmovanja na kopnem. Na tekmovanjih v teku s psom (canicross), v kolesarjenju s psom (bikejoring) in v kategoriji scooter se lahko uporablja enega ali dva psa, medtem ko se v kategoriji vozički (cart) vpreže od dva do osem psov. V Sloveniji je v zadnjih letih opaziti porast tekmovalcev v canicrossu in bikejoringu.
»Vodnik psa mora imeti dobro kondicijo. Moje priprave za zimsko sezono se začnejo v začetku septembra, ko temperature padejo pod 15 stopinj Celzija. Polarnih pasem psov namreč ni pametno izpostavljati višjim temperaturam,« razloži Ovsenek, ki se lahko v okviru Društva športnih psov Slovenije pohvali s številnimi medaljami z evropskih prvenstev, tako v zimski kot letni različici tekmovanj. Med njimi sta tudi zlata v skijoringu in zlata v bikejoringu.
Pri treningu psov vselej začnemo z manjšimi obremenitvami, dodaja, in krajšimi razdaljami: »Treniramo s kolesom in peš, ravnine in klance, hitrost in moč. Včasih psi več vlečejo, včasih jim moramo vodniki več pomagati. Tekmovanj se začnemo udeleževati novembra.« Pri psih je treba paziti na zadovoljivo hidracijo in dovolj bogato hrano zaradi večjih naporov, opozarja sogovornik. Pravi, da mora vodnik dobro poznati svoje pse in izkoristiti dan, ko si ti želijo več akcije, in jim prisluhniti, ko ni njihov dan.
