Navdušeni vzdihi obiskovalcev, ko vstopijo v prenovljeno kavarno Park, dom slovite kremne rezine, in zadovoljni obrazi natakarjev, ki jim zaželijo dobrodošlico in jih povprašajo po naročilu, izdajajo, da je bila obnova »stare lepotice« dobrodošla. Potem ko so lastniki lani jeseni prenovili streho objekta, so v zadnjih dveh mesecih popolnoma prenovili še notranjost kavarne.
»Na prenovo notranjosti kavarne smo čakali trideset let. Vmes je sicer doživela nekaj drobnih dekorativnih sprememb, 15. januarja pa smo se z ekipo lotili celostne prenove notranjosti,« opisuje direktorica Sava Hotelov Bled Mojca Krašovec. Projekt je vodila ekipa arhitektov z Rokom Klajnščkom iz biroja Real Engineering na čelu. »Naš motiv je bil smrekov les, za katerega smo navdih našli na bližnji Pokljuki. Smreka ima številne zdravilne učinke in je najštevilčnejša drevesna vrsta v Sloveniji. Ustvarja občutek topline in domačnosti,« opisuje Krašovčeva.
Ne le po smrekovem lesu, od običajne kavarne se blejska kavarna Park loči tudi po nenavadnih lučeh, ki krasijo strop in osvetljujejo prostor. »Imenujejo se storž in so v celoti slovenski izdelek. Dva mlada oblikovalca, Nives in Franci Vehovar, sta jih oblikovala v 60. letih, leta 1964 sta zanje dobila tudi nagrado Prešernovega sklada. Po petdesetih letih sta njuna otroka Kaja Lipnik Vehovar in Arne Vehovar povzela to zgodbo in začela izdelovati luči, ki so jih zasnovali njuni starši. Veseli smo, da smo jih našli in da dodajo svoje novemu ambientu,« dodaja direktorica. Medtem ko je pred prenovo bolj kot notranjost po razgledu slovela terasa kavarne, se je to zdaj spremenilo. Stara, manjša okna so zamenjala velika panoramska, tako da je v pogledu na Blejsko jezero in grad mogoče uživati s katerega koli konca notranjosti kavarne.
Kraljica ponudbe ostaja kremšnita
Posodobili pa so tudi ponudbo v kavarni. Njena kraljica seveda ostaja originalna blejska kremna rezina, ki že 66 let ostaja enaka. »Izdelujemo jo od leta 1953, ko je Ištvan Lukačević prišel na Bled in s seboj prinesel recept za vojvodinsko krempito ter ji dodal smetano. Po tem receptu kremšnite izdelujemo še danes,« pravi Krašovčeva. Medtem ko se ponudba v kavarni prilagaja trendom, tako da nekaj za pod zob najdejo tudi obiskovalci z različnimi dietami bodisi zaradi sloga življenja, zdravstvenih težav ali prepričanja, pa kremšnita ostaja enaka. Proti koncu leta bodo, kot vse kaže, postregli 15-milijonto. Dogodek bodo posebej obeležili, naročnika pa prijetno presenetili, opisuje direktorica blejskih hotelov.
Sladice, tudi kremšnite, se po novem da naročiti tudi v miniaturnih izvedbi denimo ob gurmanski kavi po francoskem zgledu, manjše sladice pa so tudi sestavni del angleške čajanke, ki jo uvajajo kot novost in ob popoldanskem čaju ali kavi poleg sladkih obsega še manjše slane prigrizke. »Gostom, ki prihajajo z vsega sveta, se moramo prilagoditi. Nekateri iščejo avtentične lokalne izkušnje, drugim je pomembno, da v ponudbi daleč od svojega doma najdejo tudi kaj takšnega, kar jim je blizu,« opisuje Krašovčeva. Mednarodnim trendovskim prigrizkom in pijačam dodajajo še vrsto slovenskih, tudi smrekov liker, ki ga izdeluje bližnji kmet in se je ob nedavni prenovi hotela Rikli Balance, ki prav tako deluje pod okriljem Sava Hotelov Bled, izkazal za pravo uspešnico.
Desetletja kasneje strežejo tudi testenine…
V kavarni bodo še naprej stregli tudi bistrojsko prehrano, na primer solate, burgerje in testenine. Prav omemba slednjih je Krašovčevo spomnila na njen prvi stik z blejsko kremšnito. »V drugem razredu sem si zelo želela ogledati Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. S starši, živeli smo na Obali, smo šli na izlet, najprej v Vrbo, potem pa na Bled. Ko me je natakarica v kavarni Park vprašala, kaj želim naročiti, sem ji odgovorila, da 'pašta kemo', saj smo tako pri nas rekli kremšniti. Natakarica pa je zmedeno pogledala mojo mamo in se opravičila, češ da testenin v tej kavarni ne strežejo,« se spominja Kraševčeva. Po premostitvi jezikovnih preprek se je, dodaja, posladkala z dvema.
