»Z znamko Bled Local Selection želimo predstaviti naše avtentične stvari, na primer blejsko hrano, storitve, tisto, kar je lahko zanimivo za domačine, ki se z nečim ukvarjajo, in tisto, kar je zanimivo za naše goste, ki lahko nekaj odnesejo iz našega okolja tudi v domače kraje,« opisuje direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj. Ledino je lani začel orati blejski sir, konec lanskega leta pa so se mu pridružili še drugi proizvodi, na primer blejska kava, blejski čaj, tepkovo žganje iz Zasipa in prgarske jedi, poimenovane po hruški tepki, ki ji domačini v blejski vasi Zasip pravijo prga.
Podobno kot pri zagonskih podjetjih
Kako to, da med omenjenimi izdelki ni svetovno znane blejske kremne rezine, ki je poleg blejskega otoka in gradu zagotovo eden od prepoznavnih simbolov Bleda? »Vsega skupaj smo se lotili podobno, kot se stvari lotevajo zagonska podjetja. Preverili smo, ali je predstavljanje pod skupno blagovno znamko sploh zanimivo na trgu. Prvi odzivi so zelo dobri. Zdaj se bomo stvari lotili še sistemsko in bomo pripravili strategijo blagovne znamke,« pravi Rogelj. Tako se bo po njegovem med izbranimi izdelki lahko znašla tudi blejska kremna rezina. Ali bodo njeno umestitev v Turizmu Bled sami predlagali proizvajalcem ali se bodo morali ti odzvati na povabilo k predstavitvi avtentičnih blejskih izdelkov, še ni znano. Prav tako še ni znano, ali se bodo pod skupno blagovno znamko predstavljale storitve, po katerih je Bled svetovno znan, na primer vožnja s fijakarji po Bledu in okolici ali s pletnjo na Blejski otok.
V kratkem namreč v Turizmu Bled pripravljajo razpis oziroma delavnice, na katerih se bodo predstavili ustvarjalci izdelkov oziroma storitev z Bleda in iz zaledja, kjer naj bi spoznali morebitne nove izbrance skupne blagovne znamke, napoveduje Rogelj. Na vprašanje, ali bodo morali izbrani izdelki ali storitve izpolnjevati določene pogoje, da se bodo lahko uvrstile v selekcijo, Rogelj odgovarja: »Danes je svet zelo urejen.« Za zdaj po njegovem zadošča, da izdelek ali storitev izhaja ali je že dlje časa del lokalnega okolja, pri čemer je lokalno zelo širok pojem, ki včasih pomeni krog petih kilometrov, včasih štiridesetih, občasno pa tudi precej več.
Blejska kava? Šteje tudi tradicija!
Tako tudi blejska kava ne prihaja z Bleda, saj tukaj ne uspeva, pač pa jo v tem okolju pražijo in meljejo. »Tradicija pitja kave na Bledu seže v konec 19. stoletja v čas avstro-ogrske monarhije. Vse odtlej nas kava na Bledu vsakodnevno navdihuje, motivira in povezuje,« opisuje predstavnica za odnose z javnostmi destinacije Bled Romana Purkart in dodaja, da so tudi za poslikavo embalaže omenjene kave poskrbeli domačini, ki ustvarjajo v slikarskem ateljeju Bled.
Med izbranimi izdelki so tudi številni, pripravljeni iz tepk. Tudi nasadi tepk izvirajo iz istega časa kot tradicija pitja kave, vendar v okolici Bleda pred nekaj desetletji tepke niso bile prav priljubljene in po besedah Andreje Pogačar s Kmetije Tr'glav v Zasipu je marsikdo nasade posekal. Na omenjeni kmetiji, s katere so med izbrane izdelke uvrstili tepkovo žganje po starem tradicionalnem receptu, so po besedah Pogačarjeve nekaj starih dreves vendarle ohranili. »Oče je nasadil veliko novih tepk, ki potrebujejo 20 do 30 let, da začnejo kakovostno rojevati,« pravi Pogačarjeva in dodaja, da drevesa lahko doživijo tudi do dvesto let.
Kako uporabne so lahko tepke, iz katerih nastajajo sladke in slane jedi, iz njih pa izdelujejo tudi nadomestek moke, se zavedajo gospodinje iz Zasipa, katerih recepti in jedi so se uvrstili v lokalni izbor. Bojana Pipan, ki je za zdaj izpopolnila okoli 15 takšnih receptov, pravi, da na delavnicah v kraju dvakrat na mesec iz tepk ustvarijo kakšno novo jed. Med najbolj znanimi so ohrovtovi zvitki, štruklji in podobno. Mateja Reš iz zelišč, ki jih nabira, pripravlja blejski čaj, prvi med tovrstnimi blejskimi izdelki pa je bil blejski sir, ki so ga na Bledu javnost in obiskovalcem predstavili lani.
