Čeprav Slovenija na svetovnem turističnem zemljevidu ne velja za destinacijo, kjer bi mrgolelo luksuznih objektov, to še ne pomeni, da jih ni. Največ hotelov, ki se kitijo s petimi zvezdicami, kar v svetu turističnega hedonizma predstavlja največji luksuz, je v Portorožu, kjer jih domuje pet. Dva sta v Rogaški Slatini, po eden pa v Idriji, Ljubljani, na Otočcu, v Moravskih Toplicah, na Jezerskem in Bledu. Od teh trinajstih imata oznako superior, kar pomeni še dodatno bonus stopnjo na lestvici prestiža, Kempinski Palace v Portorožu in InterContinental v Ljubljani.
Namesto državnih evropski standardi
Podobno kot v kulinariki, kjer znamenite Michelinove lestvice predstavljajo statusni simbol gostinskih obratov, zvezdice krojijo usodo prenočitvenih objektov. Vendar pa tudi zvezdice niso zagotovilo za enako kakovost hotelov v vseh državah, saj se sistemi ocenjevanja in kriteriji od države do države razlikujejo. Hotelske zvezdice so pravzaprav dokaj nov pojav. Slovenija je bila ena prvih držav, ki so leta 1997 takratni sistem označevanja kategorije hotelov s črkami (L , A, B, C, D) zamenjale s številom zvezdic, kategorizacija nastanitev pa je bila določena z zakonom o gostinstvu in dvema pravilnikoma – o kategorizaciji nastanitvenih obratov in o minimalnih tehničnih pogojih in obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Prvega aprila letos pa začne veljati nov evropski pravilnik, saj se je Slovenija vključila v združenje Hotelstars, ki je nastalo leta 2009 in postavlja enotne kriterije kategorizacije hotelov v sedemnajstih evropskih državah, kar pomeni, da bodo slovenski hotelirji namesto državnih standardov pri kategorizaciji hotelov po novem morali upoštevati pravilnik standardov Hotelstars, kot jih imajo še Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Latvija, Liechtenstein, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Švedska in Švica. Enotno vodilo seveda ostaja – več zvezdic pomeni višjo kakovost.
Vendar to vseeno še ne pomeni, da bo raven storitve v Švici, Latviji in Sloveniji popolnima enaka. »Storitve so odvisne od ljudi, tako da ne moremo govoriti, da bo vsak gost dobil enake storitve v vsakem hotelu, ki ima pet zvezdic, v vseh državah Hotelstarsa. V hotelih, ki so v mestih in so namenjeni poslovnežem, je na primer bolj pomembno, da je bar odprt 24 ur na dan, da je postrežba v sobi mogoča 24 ur, kot pa kakšna je velikost sobe in ali ima bazene ali wellness center. Ponudbe v mestih ne moremo primerjati s hoteli ob morju ali v zdraviliščih. Merila niso enaka, mora pa vsak hotel, ki ima pet zvezdic, dosegati določene minimalne standarde in pogoje za opravljanje gostinskih dejavnosti, ki so zapisani v pravilniku Hotelstarsa,« pravi Helena Cvikl, direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, podpredsednica mednarodnega združenja vodilnih hotelirskih šol Eurhodip, ocenjevalka ter soavtorica pravilnikov za kategorizacijo hotelov. »Sama kategorizacija hotelov je sicer izjemnega pomena ter služi kot neke vrste kazalnik kakovosti ter je prikazalnik tega, kakšna pričakovanja bo imel gost ob prihodu v hotel. A luksuz v hotelih Emirates Palace v Abu Dabiju, Sunrise Kempinski v Pekingu ali pa Emerald Palace v Dubaju je težko primerljiv z luksuzom v kenijskem resortu Olare Mara Kempinski v Masai Mari ali pa z luksuzom v Gran Hotelu Manzana Kempinski v Havani,« pravi Petra Zierer iz hotela Kempinski Palace, ki je bil leta 2008 prvi petzvezdični superior hotel v Sloveniji.
Hotelski bar mora biti odprt 24 ur
»Določeni hoteli s petimi zvezdicami v Sloveniji se bodo morali prilagoditi in uvesti večji nabor storitev, saj stara kategorizacija ni predvidevala toliko udobja za gosta, kot ga zahteva nova evropska kategorizacija. Ena izmed novosti bo concierge. To je posebno delovno mesto, ki je bilo doslej združeno z receptorjem, zdaj pa mora biti ločeno. Concierge poskrbi, če želi gost rezervacijo v kakšni posebni restavraciji, če želi karte za opero ali spremeniti rezervacijo svoje letalske vozovnice in podobno. To je vsekakor eden najlepših primerov bistvene razlike,« razlaga Gregor Jamnik, direktor Best Western Premier Hotela Slon in predsednik Združenja hotelov Slovenije. Novost pri novem pravilniku je tudi ta, da ponudba v baru in vinska karta nista več določena, saj gre trend v smer, da vsak hotelir ustvarja svoj imidž na področju vinske ponudbe, žganih pijač in kulinarike. »Včasih smo imeli predpisano, katere artikle je treba imeti pri zajtrku. Danes je praktično ves nabor v domeni hotelirja,« še doda Jamnik.
Zanimivo pri novem pravilniku je tudi to, da število zvezdic določa vsak posamezni hotelir po principu samoocenjevanja, kar v praksi pomeni, da si vsak sam določi, kakšno število zvezdic bo izobesil na vhodna vrata. Vendar to še ne pomeni, da se bodo slovenski petzvezdični hoteli, v katerih stanejo sobe med nekaj sto in tisoč evri ali še več na noč, namnožili po vsej državi. Nad samoocenitvenim zvezdičnim naborom bosta bdela posebna komisija združenja hotelov Slovenije in tržni inšpektorat. Ter seveda ljudstvo, ki hotelom podeljuje ocene in piše vtise na platformah, kot so Booking, Tripadvisor ali Trivago. Te ocene za marsikaterega gosta predstavljajo pomembnejšo informacijo o kakovosti hotela kot pa same zvezdice. Pa čeprav v očeh gostov te ocene niso strokovne narave, ampak gre za ocene subjektivne narave, največkrat za ocene jeznih in zelo razočaranih ali pa izredno pozitivno presenečenih gostov, ter dostikrat celo lažne. Velja nepisano pravilo, da strokovna ocena v obliki zvezdic in ocene gostov sestavljajo približno realno sliko posameznega hotela.
Razkošje v copatih, brez interneta
To, da se v hotelih najvišjega ranga ne prodaja samo razkošje v obliki zlatih pip in kristalnih lestencev, dokazuje najnovejši hotel s petimi zvezdicami, Vila Planinka na Jezerskem ali v slovenskem Davosu, kot temu kraju malce pretirano pravi lastnik hotela Marjan Batagelj. Da bi se gostje kar se da sprostili, so tehnologijo omejili na minimum, v sobah ni brezžičnega interneta (razen če to gost izrecno zahteva), ni klimatskih naprav, smeti ob koncu obiska gostje odnesejo s seboj, v hotelu pa se hodi v copatih, ne v čevljih. A vseeno bo stala soba v sezoni 600 evrov na noč. Prav takšni butični hoteli so po mnenju predsednika združenja hotelov Gregorja Jamnika prihodnost slovenskega hotelirstva. »Strategija razvoja turizma predvideva izboljšanje kakovosti namestitvenih obratov in bolj butično ponudbo. Dragi, lokalni materiali, dizajnerske rešitve. Najdražja hotelska soba v Sloveniji ni več v hotelu superior, ampak v Garden Villageu na Bledu,« pove Jamnik. Eden prvih butičnih hotelov s petimi zvezdicami, ki so jih dobili že leta 1995, je Kendov dvorec v Idriji, ki spada pod okrilje prestižne hotelske verige Relais & Chateau. Najprej je bil hotel namenjen za poslovne partnerje, ki so hodili v idrijsko Hidrio, nato pa so jih sprejeli v bratovščino družine približno 500 hotelov, ki jih, kot pravi Ivi Svetlik, združuje filozofija petih c-jev: charme (šarm), calme (spokojnost), courtoise (vljudnost), charactere (značaj) in cuisine (vrhunska kuhinja). »Pred kratkim so nam podelili nagrado, ker smo imeli lani največji porast števila gostov v vseh hotelih Relais & Chateau v Sredozemlju, kamor so uvrstili Slovenijo, in po ocenah gostov dosegli najboljšo oceno. Kar je izreden uspeh glede na to, da nismo ob morju,« je povedala Svetlikova.
