Sirski begunci proti Asadu

Mednarodni skupnosti zaradi blokade Rusije in Kitajske v varnostnem svetu OZN v preteklih letih ni uspelo začeti postopkov zaradi zločinov proti človeštvu pred mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v Haagu. Pravno oviro je predstavljalo tudi dejstvo, da Sirija ni med podpisnicami rimskega statuta, s katerim je bil ustanovljen tribunal, zaradi česar sodišče nima pristojnosti ukrepanja v državi. Zdaj poskuša tožilce ICC v začetek sodnih postopkov vendarle prepričati skupina sirskih beguncev. Asada ne želijo tožiti zaradi vojnih zločinov, temveč zaradi prisilne deportacije iz države. Sodišče naj bi bilo po njihovem prepričanju pristojno za obravnavo njihove tožbe, saj je Jordanija, kamor so bili prisiljeni pobegniti, podpisnica rimskega statuta. Podlago za takšen obvod mimo omejitev sojenja ICC Asadu so našli v precedenčnem primeru iz lanskega septembra, ko je sodišče dopustilo tožbo beguncev skupnosti Rohinga proti Mjanmaru zaradi nasilne deportacije iz države. Čeprav Mjanmar prav tako ni podpisnik rimskega statuta, se je sodišče opredelilo za pristojno, saj so Rohingi prebežali v Bangladeš, ki pa sodi med podpornike ICC. Po oceni Rodneyja Dixona, odvetnika in zagovornika človekovih pravic, ki zastopa skupino sirskih beguncev, je precedenčni primer Rohingov dal upanje, da bo tudi v primeru sirskih beguncev prišlo do zadoščenja. Če bo sodišče primer sprejelo, nameravajo zahtevati odgovornost vseh vpletenih v verigi odločanja, vse do predsednika Asada. Primer naj bi služil kot svarilo, da naj sirski režim provinco Idlib, v katero so se zatekli uporniki, pusti pri miru.