Osel gre samo enkrat na led, bi etiketiral ministra Karla Erjavca, če se sam ne bi »orožarsko« izobraževal že skoraj 30 let, in verjamem, da se je tudi minister »orožarsko« izobrazil, ko so mu podtaknili podpis za nakup patrij. Posledice so znane.
Tudi Renato Petrič, upokojeni kontraadmiral in poznavalec slovenskega obrambnega sistema, je prepričan, da je to ministrova pravilna odločitev. Do ministrove odločitve je malo skeptična dr. Maja Grbec, predstojnica katedre za obramboslovje, ki pravi: »Pretekle raziskave o interesu za vojaški poklic kažejo, da je delo z vojaško tehniko pomemben motivacijski dejavnik pri vojaškem delu.« Načeloma ima spoštovana predstojnica tudi prav. Vendar se vojaški poklic začne v jutranjih urah z vstajanjem s trobento, jutranjo telovadbo – da ne vzbujam naprej spominov na služenje obveznega vojaškega roka, ki ga stranka DeSUS od kongresa leta 2017 s sklepom želi spet vzpostaviti. Karl Erjavec je namreč predsednik DeSUS.
»Nič bat«, slovenski narod se je vsaj dvakrat znašel pred vojno brez orožja, pa je na koncu vedno v vojni zmagal – tako je bilo pred drugo svetovno kot tudi pred osamosvojitveno vojno. Je pa imel slovenski narod vedno najbolj pomemben potencial usposobljenega in discipliniranega vojaka. Ga ima sedaj, se sprašujem. Usposabljanje se začne z navadno puško, s taktiko in vojaškimi vajami. Še nobeno usposabljanje se ni začelo s tankom, s patrio, recimo.
»Nič bat«, če bo Slovenec zopet ogrožen, orožarski švercarji samo čakajo in še vzpodbujajo k vojni, bo orožja na pretek, tudi »gasmaske« nam bo pripeljal kak izseljeni humanitarni Slovenec z ladjo za debele denarce. Orožja bo na pretek, le to, ali ga bomo znali uporabljati, je žalostno vprašanje.
Vid Drašček, Vrhnika
