Že pred 12 leti ga je razvil Ivanov oče Robert, potem se je reč desetletje valjala po garaži, pred dvema letoma pa ga je mladenič obudil v življenje in poimenoval Skiler. S to podjetniško idejo se je srednješolec prebil v deseterico najperspektivnejših mladih podjetnikov prve generacije štipendistov Ustvarjalnikove Fundacije za ustvarjalne mlade. Ivanova prizadevanja pri tem projektu finančno podpira uveljavljeno podjetje Ford Slovenia. Mladenič širši prodor Skilerja na domačih in tujih belih strminah načrtuje že za prihodnjo smučarsko sezono.
Smučanje v krvi
Smučanje ima Ivan v krvi, saj prihaja iz športne družine. Oba starša sta športna pedagoga, oče Robert Kaštrun je bil leta 1984 celo član nordijske reprezentance na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu, kasneje pa nekaj časa trener smučarskih skakalcev in kombinatorcev. Vedno si je želel, da bi njegova šestčlanska družina lahko skupaj smučala po belih strminah, vendar to ni bilo mogoče, saj ima Ivanov tri leta starejši brat Nino Downov sindrom. »Na smučiščih je ves čas zaostajal in nam težko sledil. Bil je zelo nesrečen, mi pa tudi, saj smo ga morali ves čas čakati,« pripoveduje Ivan. »Vsi smo tuhtali, kaj naj storimo, da bratu smučanje ne bi predstavljalo takšne težave. V trgovinah s športno opremo nismo našli ustreznega pripomočka, ki bi manj spretnim otrokom olajšal učenje smučanja, zato se je oče nazadnje odločil, da ga bo izdelal kar sam.«
Nastavek za smuči v obliki vodil
Zamisel se je seveda razvijala postopoma. Robertova raziskovanja in prizadevanja so močno pritegnila takrat še zelo majhnega Ivana, ki se je po svojih močeh vključil v projekt. »Oče je najprej izrezal stare smučarske čevlje in iz njih naredili objemke. Kovinske palice za vodenje so bile sprva ravne, vendar je Nino zelo kmalu ugotovil, da si lahko 'pomaga' tako, da se jih zadaj oprime in tako pripomoček ni več služil namenu. Zato so palice zdaj zakrivljene,« razlaga Ivan. Tako je nastala končna podoba Skilerja, enostavnega nastavka za smuči v obliki vodil, s katerimi pomočnik usmerja gibanje in tako smučarja varno pelje po smučišču. Sestavljen je iz preprostih palic in objemk, ki se pripnejo na smučarske čevlje, izdelan pa je iz aluminija in polietilena. Večina sestavin je slovenskega porekla, le kakovostne objemke in zakovice je treba uvoziti. Ime za pripomoček si je izmislil prav Ivan: »Vključuje besedi ski in learning, kar pomensko logično privede do opisa pripomočka za učenje smučanja.«
Prijetnejša izkušnja smučanja
Pri najmlajših otrocih in tudi smučarskih začetnikih, ki jih je navadno močno strah stopiti na sneg, je uporaben že na ravninah, dobro pa se obnese tudi na blagih strminah. Otrok s pomočjo tega pripomočka dobi senzomotorično informacijo, enostavno lahko uskladi gibala in čutila, na to informacijo pa se mora pravilno odzvati. V začetni fazi, ko nevešč smučar prejema osnovne informacije, ko prestopa v krogu na mestu, na primer ko se nalahno vzpenja, plužno zaustavlja, ali se spoznava s smučarskim poligonom, ni nujno, da učitelj uporablja smuči. Otroku daje ustna navodila in ga hkrati z vodili enostavno usmerja v pravilno gibanje. Prava vloga Skilerja se še bolj izrazi v drugi fazi učenja, ko začetnik že obvlada osnovne elemente. Učitelj se lahko že prvi dan z njim spušča po blagih strminah in varno usmerja njegove prve zavoje. Ker je število padcev manjše, je smučanje za oba veliko bolj prijetna izkušnja kot pri poskusih brez Skilerja.
Zmaga na startup vikendu v Tržiču
Zanimiv je tudi del zgodbe, kako je Ivan prišel do podjetniške ideje. Takole jo opiše: »Mami je izvedela za Ustvarjalnikov startup vikend pred dvema letoma, želela se ga je udeležiti, zanj pa je navdušila tudi mene. Ker sva vedela, da za nastop potrebujeva nek produkt, neko podjetniško zamisel, nama je v glavo padla uporabna reč za učenja smučanja iz naše garaže, ki takrat niti imena še ni imela. Mami je pripravila predstavitev, se poskusila v nastopu, a jo je trema tako hudo stisnila, da iz tega ni bilo nič. Mene je to zelo potrlo, hudo sem bil razočaran. Lani, ko je Ustvarjalnik v Tržiču znova pripravil startup vikend, sem se na predstavitev pripravil jaz, mami podjetništvo na ta način ni več zanimalo. Zaradi njene slabe izkušnje iz preteklega leta sem veliko vadil za predstavitev in moj nastop je bil zelo uspešen. Mislim, da so mami tekle solze, ko me je gledala … Na tistem startup vikendu sem zmagal, za nagrado dobil mentorske ure pri Ustvarjalniku in tako se je zgodba začela.«
Želja po skorajšnji serijski proizvodnji
»Sprva sploh nisem razmišljal o zaslužku, pomembnejša mi je bila misel, da bi s Skilerjem lahko učinkovito pomagal do užitkov pri smučanju marsikateremu začetniku in to po dostopni ceni. Zavedal sem se tudi pomena izkušenj, ki jih pridobivam na tej poti, a zdaj se moja pričakovanja z meseca v mesec stopnjujejo. V bližnji prihodnosti bi Skiler rad pripeljal do serijske proizvodnje, za zdaj pa je na voljo le po naročilu. Uporabljajo ga že nekateri posamezniki v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Pogovori za večje razsežnosti projekta zdaj že tečejo z distributerjem iz Italije - pripravljam predstavitev zanje - doma pa smo že dogovorjeni z Zavodom 404, kjer so nam pripravljeni pomagati s prostorom, orodjem in ekipo za proizvodnjo našega smučarskega pripomočka,« ponosno pove najstniški podjetnik.
Navdušeni tudi učitelji in trenerji smučanja
Skiler je doslej preizkusila že kar lepa množica različnih vrst smučarskih začetnikov, od najmlajših otrok, tistih s posebnimi potrebami, do starejših, z veseljem pa so ga preizkusili tudi na Združenju učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS). »Pripomoček je primeren za individualno učenje smučanja, ki učencem omogoča lažje in varnejše pridobivanje občutka za 'podaljšano stopalo'. Sestavljata ga dve podaljšani ročki, ki sta z zadnje strani kompaktno vpeti na posebej izdelane objemke na smučarskih čevljih. Set je izdelan iz lahkih in hkrati dovolj trdnih materialov, ki so vzdržljivi tudi v zimskih okoliščinah. Je lahko prenosljiv in zagotavlja enostavno uporabo. Zelo ga priporočam zlasti učiteljem, ki učijo smučanja začetnike s posebnimi potrebami,« je o Skilerju med drugim povedal dr. Blaž Lešnik, predsednik ZUTS.
