Država je v okviru eksperimenta 2000 brezposelnim mesečno plačevala 560 evrov temeljnega dohodka, pri čemer ta ni bil vezan na običajne pogoje nadomestil za brezposelne – aktivno iskanje dela, dodatna izobraževanja ipd. Prav tako je bil izvzet iz dohodnine in neodvisen od prejemanja drugih socialnih prejemkov. Raziskovalce je zanimalo, ali bodo prejemniki univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) uspešnejši pri iskanju dela, kakšni bodo njihovi dohodki in kakšno bo njihovo počutje.
Ugotovili so, da prejemniki temeljnega dohodka pri iskanju dela niso bili nič boljši ali slabši kot tisti, ki tega dohodka niso prejemali. V prvem letu prejemanja UTD so delali vsega pol dneva več kot tisti, ki dohodka niso prejemali, so ugotovili raziskovalci. Tudi podatki o višini dohodkov ne gredo v prid UTD. Med tistimi, ki so prejemali UTD, jih je bilo odstotek več samozaposlenih, vendar pa so bili njihovi skupni dohodki v povprečju za 21 evrov nižji od dohodkov tistih, ki takšnega dohodka niso prejemali. Znašali so 4230 evrov na letni ravni.
UTD zmanjšuje stres
Je pa eksperiment pokazal, da UTD pozitivno vpliva na počutje brezposelnih. Tisti, ki so ga prejemali, so se počutili bolje oziroma so svoje življenjske razmere ocenjevali boljše kot tisti, ki takšnega dohodka niso prejemali. Medtem ko so prejemniki svoje počutje in zdravstveno stanje v 55 odstotkih ocenjevali kot dobro ali zelo dobro, ga je kot takega v kontrolni skupini ocenjevalo 46 odstotkov.
UTD zmanjšuje tudi stres. Pod stresom ali hudim stresom se je počutilo 17 odstotkov prejemnikov takšnega dohodka in 25 odstotkov tistih, ki ga niso prejemali. Poleg tega so prejemniki UTD menili, da bodo lažje našli delo, da je v sistemu manj birokracije in da jih UTD ne odvrača od sprejetja zaposlitve ali zagona lastne poslovne dejavnosti.
Rezultati poskusa za zdaj kažejo, da UTD brezposelnih ne spodbuja k iskanju dela. »Za vse tiste, ki menijo, da bo UTD aktiviral tiste v nižjih družbenih razredih, so prvi rezultati poskusa na Finskem klofuta,« je rezultate komentiral profesor socialnih politik na helsinški univerzi Heikki Hiilamo. A po drugi strani bi bilo bržčas zanimivo vedeti, kakšni bi bili skupni učinki takšnega dohodka na družbo. Če namreč UTD zmanjšuje stres, ki je povzročitelj kar nekaj bolezni, je relevantno vprašanje, ali bi takšen dohodek zmanjšal stroške zdravstvenih sistemov.
Za koliko bi UTD znižal stroške socialnih sistemov?
Koordinator projekta z Inštituta dela za ekonomske raziskave Ohto Kanninen je za Dnevnik dejal, da rezultatov celotnega poskusa še nimajo, saj še ni podatkov za leto 2018. Glede objektivnosti rezultatov pa pravi, da bi moral poskus trajati najmanj pet let, da bi lahko učinke resnično dobro ocenili, tako pa je trajal le dve leti. Kanninen se strinja, da bi UTD bržčas znižal stroške zdravstvenih sistemov. Za koliko, pa je popolna neznanka. Direktor programa za enakost v družbi Olli E. Kangas je za Dnevnik ob tem dodal, da je med prejemniki UTD tudi manj bolniških odsotnosti. A to, kot pravi, bi lahko bila zgolj posledica dejstva, da zaradi UTD ne zaprosijo za bolniško nadomestilo, in ne boljšega zdravstvenega stanja.
Vprašanje je tudi, za koliko bi UTD znižal stroške socialnih sistemov, saj so slednji vezani na obilo birokracije in zaposlenih. Kanninen pravi, da ti stroški na Finskem niso tako visoki, kot menijo nekateri, tako da s tega vidika ni pričakovati bistvenih prihrankov. Kangas zato opozarja, da je pri vprašanju uvedbe UTD ključno razmerje med višino takšnega dohodka in vplivi na zaposlovanje.
Eksperiment s pomanjkljivostmi
Eksperiment ima sicer še več pomanjkljivosti. Na primer, vanj so bili vključeni samo brezposelni, zato pravzaprav ni šlo za UTD, ki ga v osnovi prejemajo vsi državljani ne glede na socialni status. Trajal je le dve leti, kar je za resnejše merjenje učinkov zelo kratko obdobje. Kritiki opozarjajo še, da se je na vprašanja raziskovalcev o osebnih razmerah odzvalo zelo malo ljudi in da je država lani uvedla strožje pogoje za iskalce zaposlitve, zaradi česar bodo raziskovalci težko ugotovili, kakšni so bili dejanski učinki UTD v drugem letu trajanja poskusa. Kakorkoli že, zdi se, da je UTD smiseln, če želi vlada bolj zadovoljne in zdrave prebivalce, tistih brez službe pa k iskanju dela s tem ne bo spodbudila.
