Slovenska politika se je v odzivih na dogodek pri fojbah v Bazovici, kjer od leta 2004 naprej obujajo spomin na italijanske žrtve po drugi svetovni vojni, osredotočila predvsem na predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija, Italijana, izvoljenega na listi stranke Naprej, Italija. Tajani je ob tej priložnosti dejal, da leži na tistem mestu na tisoče nedolžnih žrtev, ki naj bi jih ubili zgolj zato, ker so bili Italijani. »Bili so žrtve vojne in protiitalijanskega sovraštva, ki so jih ubili vojaki z rdečo zvezdo na kapi samo zato, ker niso spustili italijanske zastave,« je izrekel Tajani v družbi italijanskega notranjega ministra in vodje Lige Mattea Salvinija. Ta je potegnil primerjave med Auschwitzem in fojbami pri Bazovici.

Pahor pisal Mattarelli

Na nedeljski dogodek na italijanski strani meje, kjer živi številna slovenska narodna manjšina, se je z zaskrbljenim pismom italijanskemu kolegu Sergiu Mattarelli odzval predsednik republike Borut Pahor. Zapisal je, da se ni prvič zgodilo, da z državne ravni slišimo zgodovinska in politična stališča, ki med Slovenci vzbujajo ogorčenje in zaskrbljenost. »Čas pred drugo svetovno vojno, med njo in neposredno po njej je bil tragičen čas 20. stoletja. Močno je prizadel tudi slovensko-italijanske odnose, fašizem neposredno Primorce. Zato smo v Sloveniji v luči vseevropske sprave in skupne evropske prihodnosti leta 2000 pozdravili sprejem končnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih 1880–1956, ki ga je pripravila mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija,« je zapisal Pahor. Ob tem je italijanskega kolega spomnil, da so ugotovitve skupne komisije v Italiji še vedno preslišane in neupoštevane, zato ga je prosil, »da se odnos do tega poročila spremeni in ugotovitve upošteva.«

Slovenski zunanji minister Miro Cerar je napovedal, da bo poslal pismo predsedniku evropskega parlamenta, h kateremu namerava priložiti poročilo skupne italijansko-slovenske komisije. »Opozoril ga bom, da je takšna retorika v današnji Evropi nesprejemljiva in v nasprotju z vrednotami Evropske unije. Še posebno nesprejemljive in nezaslišane pa so takšne izjave zato, ker vzbujajo strah,« je dejal Cerar. Največ odobravanja na družbenih omrežjih je požela izjava premierja Marjana Šarca, ki je na twitterju zapisal: »V soboto sem govoril o želji po potvarjanju zgodovine v Sloveniji. Enako se dogaja na italijanski strani meje. Žal s strani vidnih politikov, celo EU-funkcionarjev. Zgodovinski revizionizem brez primere. Fašizem je bil dejstvo in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda.«

Bo sledil italijanski Kras?

Slovenski politiki so v svojih izjavah naslavljali le Tajanija, medtem ko je večina spregledala Salvinija. Ne pa prvak SDS Janez Janša, ki je na družbenem omrežju twitter večkrat pritegnil interpretaciji medvojne in povojne zgodovine vodji Lige Salviniju. Veliko bolj jasno se je v imenu Nove Slovenije oglasil poslanec NSi Jernej Vrtovec, ki je Tajanijeve besede označil za škandalozne, ker bo lahko nekdo jutri brez zadržkov izjavil »Živela, italijanska Goriška« ali »Živel, italijanski Kras«. Predsednika evropskega parlamenta so obsodili tudi Socialni demokrati in Levica. Med evropskimi poslanci so z obsodbami izstopali Tanja Fajon in Ivo Vajgl, Lojze Peterle pa je opozoril, da predstavljajo ugotovitve skupne komisije podlago za obsodbo vseh totalitaristov, v fojbah pa da so bile ideološke in ne etnične žrtve. Poslanec Franc Bogovič, ki je tako kot Tajani del politične skupine EPP, je od predsednika EP zahteval opravičilo, predsednik parlamenta pa je to storil ob začetku zasedanja evropskega parlamenta v Strasbourgu. Tajani je pojasnil, da naj bi ga v Sloveniji in na Hrvaškem narobe razumeli, ker da je v javnem nastopu v Bazovici želel posredovati le sporočilo miru.

evropski parlament fojbe Antonio Tajani Miro Cerar Borut Pahor Marjan Šarec Jernej Vrtovec Franc Bogovič