Avtorski škandal se je zgodil že na prvi Slovenski popevki leta 1962 na Bledu, piše v tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika novinar Dušan Nograšek. Skladatelj dr. Vladimir Stiasny je namreč Franju Hrgu, avtorju popevke Najine sanje, očital, da je njegova melodija kopija njegove skladbe Spomin. »Tožil bom in zahteval 300.000 dinarjev odškodnine,« se je razburjal Stiasny, ki se je pritoževal, ker glasbena žirija sporne skladbe ni izločila že na natečaju.
Festivalski rekorderji po razgaljanju plagiatov so nedvomno lokalni izbori skladbe za pesem Evrovizije oziroma osrednji festival Evrosong. Leta 1973 so refren pesmi španske popevke Eres Tu, s katero je tekmovala skupina Los Mocedades, ocenili kot enojajčno dvojčico skladbe Mojmirja Sepeta in Elze Budau Brez besed, ki jo je leta 1966 v Luksemburgu kot prva slovenska predstavnica na Evrosongu zapela Berta Ambrož.
Prepogosto se je izkazalo, da je pot do pravice križev pot, ki zahteva veliko živcev, časa, strokovnega znanja, predvsem pa denarja. Primer, zakaj se pri nas avtorji nočejo bojevati z mlini na veter, je evropska uspešnica Anton aus Tirol, ki jo izvaja DJ Ötzi. Podpisani avtorji Fritz Schocho, Manfred Padinger in Walter Schachner so si leta 1992 glavni refren skladbe sposodili pri melodiji Moj muzikant, ki jo je leta 1972 zložil in posnel slovenski glasbenik Vili Petrič. »Uporabo najudarnejših osmih taktov iz Mojega muzikanta sem prijavil Združenju skladateljev in avtorjev za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS), zgodilo pa se ni nič. Želeli smo, da bi se brez medijskega pompa z vsemi, ki so nezasluženo poslušali žvenket kovancev, razumno dogovorili, zato smo skušali do njih priti brez advokatov, a nam ni uspelo. Avstrijska avtorska agencija je naši odgovorila, da ji ne more razkriti osebnih podatkov in naslovov tistih, ki so se podpisali pod skladbo Anton aus Tirol. Ker ni šlo zlepa, so mi svetovali, naj vendarle najamem odvetnika, saj je stvar čista kot solza, končalo pa se je pri denarju – 50.000 evrov ali še več za pravdanje preprosto nimam,« je za Nedeljski dnevnik o sistemu kopiraj in prilepi povedal Petrič, ki je svoje prve melodije napisal že davnega leta 1958.
Potem ko nam je pojasnil, koliko njegovih skladb je bilo brez dovoljenja uporabljenih ali prirejenih, nam je postalo jasno, zakaj je že zdavnaj opustil misel, da bi tiste, ki se kitijo z njegovim perjem, sodno preganjal. »Moj moto je: 'Če nimaš česa povedati, bodi tiho.' To velja tudi za glasbene avtorje. Žal pa največ in najraje govorijo tisti, ki so brez svojih idej,« je pred časom za Nedeljski dnevnik povedal akademsko izobraženi glasbenik, ki je 40 let igral trobento v simfoničnem orkestru RTV Slovenija.
O drugih plagiatih pa več v Nedeljskem dnevniku.
»Mama, nočem na facebook!«
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako je družini Kraševec požar uničil kmetijska poslopja, kako nevarno je, če na facebooku objavljate fotografije otrok, kako se 97-letni partizan Marko Vrhunec spominja osvoboditve Ljubljane, kaj meni župnik Martin Golob o papežu Frančišku – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
