Oddahnile so si združbe dobaviteljev slovenskemu zdravstvu, o katerih smo pisali že v prejšnji številki Šepeta v Nedeljskem dnevniku, ko so nam preprosto razložili, da jim nobena – še najmanj pa Šarčeva – vlada niti blizu ne more, tokrat svojo zgodbo v Nedeljskem dnevniku nadaljuje Aleksander Lucu. Takole mimogrede: namesto Bratuškove je k Šarcu prisedel kot svetovalec nekdanji predsednik uprave Leka Vojko Urlep, verjetno popoln poznavalec zdravstvenega zakulisja, v katerem je hočeš nočeš moral sodelovati, nekdanjih poslovnih partnerjev in njihovih metod pa se verjetno tudi ne bi upal javno razkriti.
Še večji zmagovalci nad Šarčevo vlado, kot so bajni zaslužkarji v zdravstvu, so lastniki podrejenih vrednostnih papirjev, ki jim jih je prav vlada Alenke Bratušek (pravzaprav takratni minister za finance Uroš Čufer) leta 2013 zaplenila kot del sanacije slovenskih bank, kar se je dogajalo v strahu pred prihodom trojke, ki jo je desna opozicija že na veliko napovedovala in seveda podpirala. Podrejenci, večina iz smetane najpremožnejših Slovencev, so ves srd zlili na guvernerja Boštjana Jazbeca, ki se jim je letos spomladi umaknil na vsem slovenskim finančnikom nedosegljiv vrh evropskega bančništva. Podrejene obveznice Nove Ljubljanske banke, z oznako NLB – 26, so bile čisti projekt že tako čezmerno bogatih, kako dodatno zaslužiti na račun največje državne banke, ki so jo že prej s sumljivimi posojili dobesedno izcuzali. Skrbno domenjeni projekt NLB – 26 je bil pravzaprav narejen za superizbrance in izbrance, oboji pa so morali najti pokritje v »prinašalcih« vode, običajnih naivnih državljanih, ki so jih bančni uslužbenci in uslužbenke (rabota je bila storjena po liniji enakopravnosti obeh spolov) na okencih prepričali, naj kupijo podrejene obveznice, ki bodo menda prinesle lepe profite. Za vsakega pridobljenega prinašalca je sledila nagrada za uspešnost pri delu!
Superizbranci so bili elitna skupina kupcev NLB – 26, ki niso hoteli izpostavljati svojih imen (gre za vodilne slovenske direktorje, politike, trofejne tajkune, politike in celo guvernerska imena), zato so podrejene papirje kupili ob pomoči posrednikov v Luksemburgu v organizaciji Abanke. Izbranci NLB – 26 pa imajo imena in priimke (vsaj polovica jih izhaja iz slovenskega bančništva) in so bili v nekaterih medijih celo javno objavljeni kot prikriti ustvarjalci celotnega projekta. Na voljo je bilo za 580 milijonov evrov podrejenih obveznic (zdaj bi bile z obrestmi vred vredne krepko čez milijardo). Iz evropskih finančnih virov v Luksemburgu (1) smo dobili tudi razrez nakupovalcev: 180 milijonov so vzeli superizbranci, »prinašalci« vode so jih na bančnih okencih kupili za 67 milijonov, krepko čez 300 milijonov pa je bilo namenjeno izbrancem.
In v čem je zdaj kleč, da je bilo treba kar naprej zlivati gnojnico po bivšem guvernerju, kar je vso predvolilno kampanjo neutrudno ponavljal tudi Marjan Šarec (zdaj je jasno, po čigavih navodilih, za kakšno premijo)? Še bolj pa je po Jazbecu sicer vljudneje udrihala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman in si prislužila ponudbo za ponoven ministrski mandat tudi v manjšinski vladi. Tesno ob Šarcu. Zdaj oba upata, da bo svoje opravil tudi predsednik države Borut Pahor in formalno izbral guvernerja, umerjenega po kroju podrejencev!
Naše šole dobre, stresne pa tudi
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako so slovenski šolarji podprti z znanjem v primerjavi z evropskimi vrstniki, kako bo 105. rojstni dan praznoval pisatelj Boris Pahor, kakšne vtise so dobili najstniki na poletnem taboru inovativnih tehnologij fakultete za elektrotehniko, kakšna je usoda Britanke, ki je sredi Jadrana skočila z velike potniške ladje… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
