Tri hiše kot ena

Članek navaja: »Zdaj tri hiše niso več trije ločeni kubusi, ampak so zasnovane tako, da delujejo kot ena.« In še: »Ta en objekt treh hiš v Rožni dolini je oblikovan kot enovit in izčiščen volumen. To se zdi edini mogoči odgovor na vse vhodne podatke, ki jih ponuja lokacija. Enakovredno oblikovanih pet fasad (z všteto streho) v sebi skriva ne le tri bivanjske enote, ampak tudi skupno polkletno garažo, kolesarnico, skupen polodprt hodnik s tremi vhodi, inštalacijske enote, notranje atrije in terase, ki so pomaknjene v objekt v želeni enoviti volumen. Arhitekt se je konceptualno odločil, da stavba v gabaritih sledi okoliški pozidavi, a je obenem z okolico neusklajena – ima enovit videz, nima pa pomožnih objektov ali prizidkov. Deluje kot urejena, a sklenjena celota. Drugačna, nenaključna, bivanjsko in tehnično sodobna.«

Vsekakor že opis, ki je realen in ustreza pojavnosti objekta na terenu, ni skladen z zahtevami v OPN MOL ID. Območje je opredeljeno za »splošne eno- in dvostanovanjske površine«. V EUP RD-319 je imela lokacija od leta 2010 do 2018 naslednje pogoje: tip: NA, faktor zazidanosti zemljišča (FZ): 40 odstotkov, faktor bruto zazidanih površin (FBP): 30 odstotkov, višina: do 11,00 odstotka. Pogoji od julija 2018: FZ: 35 odstotkov, FBP: 50 odstotkov, višina: do 11,00 metra, dopustna višina venca oziroma kapi objekta do 7,00 metra.

Podrejeno je v območju dopustno postavljati tudi »vrstne hiše« (NB). Tako za »nizke prostostoječe stavbe« kot za »vrstne, verižne«, stavbe so predpisane velikosti posamezne »gradbene parcele« (min. problematičnih 150 kvadratnih metrov). Na posamezni gradbeni parceli mora biti zadoščeno vsem predpisanim potrebam gradnje in funkcije posamezne stanovanjske hiše.

Dejstvo je, da se posamezna stanovanjska hiša evidentira po izgradnji v katastru stavb, vse pa v zemljiškem katastru. Evidentira se v celoti, v vseh konstruktivnih slojih in etažah, od strehe do temeljev, vsaka na svoji (gradbeni) parceli, »zemljišču za gradnjo«. Vsaka ima pogoje glede parkirnih (oziroma garažnih) mest, kar seveda zavzame potreben prostor in posledično močno vpliva na »gostoto pozidave« in s tem na »gostoto poselitve«, ki je ključen kriterij za komunalno opremljanje prostora, vse pa ima tudi svoje okoljevarstvene posledice (že v prometni intenzivnosti in njenih vplivih, če ne drugega).

Po pogojih OPN MOL ID obravnavana gradnja ni z njimi skladna niti po tipologiji (gre za nedvomno večstanovanjski objekt tipa V in podobno, na enotni parceli, s skupnimi garažami, z enim uvozom na parcelo, s skoraj nič zelenice v okolici stavbe na lastnem zemljišču), s tem pa niti po izkoristku, kar posledično povečuje »gostoto naselitve« mimo prostorskega koncepta, uveljavljenega s prostorskim aktom OPN MOL ID.

Kljub temu da (ali pa prav zato) se je arhitekt »konceptualno odločil, da stavba v gabaritih sledi okoliški pozidavi, a je obenem z okolico neusklajena«, s svojim samovoljnim arhitekturnim »konceptom« ruši zatečeno zazidano stanje prostora, ki ne prenese prostorskih obremenitev mimo »prostorskega koncepta«.

Napačno je ravnal že projektant, še bolj pa upravne službe, ki so tak projekt uradno potrdile in gradnjo dopustile. Kdo nad tem izvaja inšpektorsko kontrolo, nadzor?