Slovenskim ljubiteljem hokeja dobro znani hrvaški medvedi so svojo profesionalno pot začeli leta 1961. Največje uspehe so dosegli tik pred razpadom skupne države, v letih 1989 do 1991 so trikrat zapored osvojili jugoslovansko ligo. Kasneje v hrvaški ligi niso imeli resne konkurence, zato so se leta 2009 pridružili razširjenemu avstrijskemu prvenstvu. Zagrebčani so v najmočnejše hokejsko tekmovanje v regiji prišli skozi velika vrata. V prvi sezoni so na domače tekme v Domu športov privabili skupno več kot dvesto tisoč gledalcev in po dolgih letih spet prišli do stika z resnim mednarodnim hokejem. Največje zanimanje hrvaških ljubiteljev hokeja sta vzbujala predvsem derbija s slovenskimi rivali, ob gostovanju Ljubljančanov in Jeseničanov je dvorana v Zagrebu praktično vedno pokala po šivih.
Zagreb poskrbel za šov
Vodstvo kluba je želelo hokejskim tekmam dodati nekaj več. Organizacije so se lotevali po ameriško, zato je Medveščak predstavljal popestritev lige. Velik uspeh so doživele tudi organizacije tekem na drugih prizoriščih – nekaj srečanj je gostila zagrebška Arena, v začetku septembra 2012 so kljub visokim temperaturam izpeljali »zimski« klasiki v amfiteatru v Pulju, nekajkrat so se v zadnjih letih vrnili tudi na legendarno drsališče na prostem Šalato. Čeprav je bila vključitev Medveščaka v Ebel označena za uspeh, pa se medvedi v rezultatskem smislu nikoli niso znašli povsem na vrhu. Še najbliže so mu bili v sezonah 2009/10 in 2011/12, ko so se prebili do polfinala. Moštvo so takrat sestavljali večinoma kanadski in ameriški hokejisti hrvaških korenin, vsako sezono pa so svoje mesto med njimi našli tudi nekateri Slovenci – reprezentančni vratar Robert Kristan je bil na vrhuncu kariere med letoma 2009 in 2013 prvi obraz zagrebškega moštva, s svojimi obrambami pa je bil ves čas med najboljšimi vratarji lige.
Eksperiment s KHL se ni izšel po načrtih
Konec aprila 2013 je padla odločitev, da Medveščak zapusti ligo Ebel in se v sezoni 2013/14 preizkusi v drugi najmočnejši hokejski ligi na svetu – ligi KHL. Zaradi dviga kakovosti se je zamenjala celotna ekipa, kar so z veliko finančno injekcijo podprli sponzorji lige z ruskim gigantom Gazpromom na čelu. V končnico tekmovanja so se modro-beli uvrstili zgolj v prvi sezoni, zanimanje za hokejske tekme pa je vse bolj usihalo. Poleg slabih rezultatov so ljubitelji hokeja pogrešali regionalne derbije, tekme z ruskimi moštvi jih niso preveč privlačile.
Medveščak se je tako z začetkom lanske sezone tudi zaradi finančnih težav vrnil v ligo Ebel. Zagrebški hokejisti so se v prvi sezoni po vrnitvi prebili do četrtfinala, kjer pa so izgubili proti Linzu. Če so rezultatsko še izpolnili minimalne cilje, pa je zanimanje za hokejske tekme še naprej upadalo. Eden izmed razlogov je zagotovo tudi ta, da v ligi ni več slovenskih predstavnikov.
Finančne težave vse hujše
Letošnja sezona je še slabša. Na prvih šestih tekmah so zmagali le enkrat, trenutno pa po štiriindvajsetih krogih na lestvici dvanajstih moštev zasedajo enajsto mesto. A največje težave so se pojavile v zadnjem mesecu, ko so izgubili enega izmed glavnih sponzorjev, zato se je klub znašel na robu propada, pod vprašajem je tudi nadaljevanje sezone. Igralci naj bi imeli glede odhoda proste roke, v začetku tega tedna pa je klub zapustil celotni trenerski štab z Aaronom Foxom, ki je opravljal tudi funkcijo športnega direktorja, na čelu. »Zaradi trenutnega stanja sem odstopil z obeh funkcij. Želim se zahvaliti klubu za priložnost. V Zagrebu sem si z družino ustvaril dom in ta klub bo vedno ostal del mene,« je dejal Aaron Fox. V Zagrebu za zdaj ostajajo slovenski hokejisti Mitja Robar, Nik Simšič in Mark Čepon.
Čeprav so se nad Dom športov zgrnili temni oblaki, pa ima hokejski pomp iz leta 2009 tudi pozitivne posledice. Zanimanje hrvaške mladine za hokej se je znatno povečalo, mlajše generacije hrvaških selekcij pa že premagujejo slovenske vrstnike. Ob tem se pojavlja tudi ugibanje, kdo bo v prihodnji sezoni zapolnil morebitno prosto mesto v ligi Ebel. Kljub velikim željam je jasno, da ne Jesenice ne Olimpija še nista na dovolj visoki finančni ravni za vrnitev v ligo.
