Insight se je na dolgo potovanje odpravil 5. maja, na cilj pa je varno prispel 26. novembra. Nasini znanstveniki so sondo želeli poslati na enega najbolj dolgočasnih predelov Rdečega planeta. Ta se nahaja blizu Marsovega ekvatorja, na zahodni strani druge največje vulkanske regije na planetu, ki jo imenujejo Elizejska ravnica (Elysium Planitia). To je znanstvenikom tudi uspelo. Kljub vsemu so bile minute po pristanku napete. Nadzorni center je z Marsa sprva dobil potrditev, da je postopek pristajanja potekal po načrtih, nekaj minut po pristanku pa je na Zemljo prispela tudi prva s sondo zajeta fotografija. Ta ni bila najbolj razločna.

V zraku je bilo veliko prahu in tudi kamera je bila prekrita z delci, ki so se domnevno dvignili s tal ob pristanku. Se pa je v daljavi jasno videlo obzorje. Druga fotografija s sodne, ki jo je Nasa delila z javnostjo, je že bolj jasna in lepše razkriva okolje, v katerem se nahaja Insight. To fotografijo je pospremila tudi novica, da je sonda uspešno odprla sončna panela, ki sta ključnega pomena za njeno delovanje in uspeh misije.

Misija bo trajala predvidoma dve leti

Nasina sonda bo na Marsu nalogo opravljala predvidoma dve leti, osredotočila pa se bo na preučevanje geološkega dogajanja pod površjem planeta. S tem bi znanstveniki lahko izvedeli več o preteklosti in aktualnem geološkem dogajanju na Marsu, hkrati pa bi dognanja pomagala razumeti razvoj planetov nasploh, torej tudi Zemlje. Pretekle misije na Marsu so se sicer osredotočile predvsem na preučevanje površja Rdečega planeta in sestave njegovih tal.

»Danes smo na Marsu uspešno pristali že osmič v človeški zgodovini,« se je pohvalil Nasin vodja Jim Bridenstine. »Insight bo preučeval notranjost Marsa in nas naučil veliko, medtem ko se pripravljamo, da bi astronavte poslali na Luno in nato še na Mars.« Povedal je tudi, da so pred Naso še veliki dosežki, ki se jih lahko nadejamo že kmalu. Bridenstina je na položaj lani sicer imenoval Trump in s tem sprožil precej prahu, saj trenutni šef Nase nima nobenih znanstvenih ali inženirskih izkušenj ali formalnih kvalifikacij.

Da bi sonda nalogo lahko opravila, je opremljena z nekaj zabavnimi orodji. Med drugim s seizmografom, ki bo beležil tresljaje tal. Znanstveniki pričakujejo, da bi sonda v dveh letih lahko zaznala tudi do 100 potresov z magnitudo vsaj 3,5 po Richterjevi lestvici. Seizmograf je sicer tako občutljiv, da zmore zaznati premike tal, ki so manjši od širine atoma.

Z zaznavanjem premikov druge vrste sta povezani anteni na sondi, ki omogočata izredno natančno sledenje sondinemu položaju. Znanstveniki naj bi na podlagi podatkov znali ugotoviti obseg Marsovega poplesavanja po osi okoli Sonca. Obseg poplesavanja naj bi razkrival podatke o velikosti Marsove sredice in ponujal odgovor na vprašanje, če je ta tekoča ali trdna.

Poleg tega je Insight opremljen tudi z nekakšnim termometrom, ki ga bo porinil v globino planeta. Z njim bo merila hitrost, pri kateri planet izgublja toploto. Mars se pod površjem namreč še vedno ohlaja, s hlajenjem pa se površje krči in guba.

Šest let od zadnjega uspeha

Od prve sonde na Marsu je minilo že skoraj pol stoletja. Leta 1971 je Sovjetska zveza na Rdeči planet namreč poslala sondi Mars 2 in Mars 3, ki pa sta doživeli okvare ob pristanku. Mars 3 je v 20 sekundah pred odpovedjo proti Zemlji vseeno uspel poslati nekaj podatkov in delec prve fotografije. Kljub dolgi tradiciji raziskovanja Marsa pa so misije na nam najbližji planet še vedno izredno zahtevne in redko uspešne. Nasa se lahko doslej pohvali z osmimi uspešnimi podvigi, medtem ko je Evropska vesoljska agencija (ESA) leta 2016 doživela neuspeh, ko je sonda Schiaparelli zaradi napake med pristajanjem strmoglavila na površje planeta. Tudi od Nasinega zadnjega uspešnega pristanka je minilo že šest let. Veselje ob uspešnem pristanku sonde Insight je bilo zato razumljivo.

Sonda je na Mars potovala okoli sedem mesecev in v tem času preletela razdaljo 485 milijonov kilometrov, ves projekt pa je ocenjen na okoli 993 milijonov dolarjev. Čeprav je doslej vse potekalo po načrtih, pa bo sonda z delom pričela šele čez dva ali celo tri mesece. Toliko časa bo Insight namreč potreboval za pravilno namestitev občutljivih inštrumentov. Pri tem bodo sondi pomagali znanstveniki. Po preučitvi prejetih fotografij bodo lahko določili najprimernejše točke za postavitev senzorjev.

Mars Nasa plovilo Insight Curiosity evropske vesoljske agencije Thomas Zurbuchen Tom Hoffman Jim Bridenstine