Študija temelji na avtorjevi dopolnjeni doktorski disertaciji o moralni teoriji ameriškega političnega filozofa in zmernega liberalca Johna Rawlsa. Razširja jo z razpravo o pogledih številnih drugih teoretikov liberalizma, v tem okviru pa na kratko obravnava tudi slovenski liberalizem. Ta je pri nas dvojno etično problematičen, trdi škof, saj ne premore nekaterih temeljnih značilnosti političnega liberalizma, na primer pravne varnosti. Jamnik sodobni liberalizem vidi kot uničujočo ideologijo, saj s svojim poveličevanjem individualizma in pragmatizma ljudi zapira v osamo in jih ropa smisla. Človek je bitje občestva od spočetja dalje, je prepričan avtor, liberalizem pa razosebi moralo, človeka vodi v vedno večjo razklanost in v njem pušča praznino, ki kar kliče po tem, da jo nekaj ali nekdo zapolni. Svoboda, dodaja, je seveda nujna, a treba jo je jemati skrajno zares, navsezadnje »se lahko od drugače mislečih največ naučimo«, je dejal na včerajšnji predstavitvi v prostorih SAZU. Spremne besede so prispevali Ali Žerdin, Manica J. Ambrožič in akademik Boštjan Žekš, ki je napisal, da je podcenjeval avtorjevo intelektualno moč in neodvisnost. Pričakoval je namreč, da bo Jamnik vzroke za izgubljanje morale in etike pripisal spremenjeni vlogi Cerkve, toda o tem ni v knjigi »ne duha ne sluha«.