Slovenski državni holding (SDH) je prodal 59,1 odstotka Nove Ljubljanske banke (NLB) po 51,5 evra za delnico in tako v državni proračun prinesel nekaj manj kot 608,4 milijona evrov. Če bo prodan tudi tako imenovani presežni oziroma stabilizacijski delež, ki znaša 5,9 odstotka, bo izkupiček narasel na 669,5 milijona evrov.
Za državo, ki ima prvič v lasti manj kot polovico banke, je zdaj s 7,6 odstotka drugi največji lastnik ameriški sklad Brandes Investment Partners, ki se osredotoča na nakupe podcenjenih delnic in je med drugim delničar General Motors in Royal Bank of Scotland. Z dobrimi šestimi odstotki delnic se v NLB po desetih letih vrača Evropska banka za obnovo in razvoj, drugi kupci banke pa še niso razkriti. Prav tako ni znano, koliko so je kupili nepoučeni vlagatelji oziroma fizične osebe. Po neuradnih podatkih so pridobili tri odstotke, saj naj bi skupno plačali 30 milijonov evrov. Nekaj vplačanega denarja bodo zdaj, ko je oblikovana končna cena, sicer dobili nazaj.
Cena nižja od prenizke
Cena se je oblikovala na spodnji ravni razpona, ki ga je določil SDH, in je 3,5 evra nižja od najnižje vrednosti razpona, ki ga je vlada lani zavrnila kot prenizkega in s tem prodajo odložila za eno leto ter jo prestavila v čas po državnozborskih volitvah. Pred enim letom je bila knjigovodska vrednost delnice 65,5 evra, po podatkih iz sredine letošnjega leta pa znaša 75,4 evra, kar pomeni, da naj bi bila celotna banka vredna 1,5 milijarde evrov. Prodajna cena torej znaša 68 odstotkov knjigovodske vrednosti.
O tem, ali bi prodaja uspela tudi, če bi SDH postavil višjo ceno, včeraj nihče ni želel špekulirati, saj imajo zanesljive podatke o tem samo kupci in prodajalci, ki pa z javnostjo še ne komunicirajo. Ko so pred nekaj tedni sklenili, da bo cena od 51,5 do 66 evrov za delnico, sta predsednica uprave SDH Lidia Glavina in predsednik nadzornega sveta SDH Damjan Belič dejala, da je cenovni razpon ambiciozen, a dovolj nizek, da zagotavlja uspeh transakcije. V primeru, da jim ne bi uspelo prodati banke po postavljeni ceni, je namreč ne bi prodali nič.
»Glede na vse okoliščine cena ni slaba,« pojasnjuje vodja upravljanja v KD Skladih Aleš Lokar. »Dejstvo je, da razmere na finančnih trgih, posebno evropskih, niso rožnate, saj se z delnicami bank trguje po cenah, ki so za dvajset do štirideset odstotkov nižje od lanskih. NLB smo prodali po ceni, ki je dobra v primerjavi s tem, kakšne vrednosti danes dosegajo nekatere banke v soseščini.«
Z njim se strinja tudi direktor upravljanja premoženja v Alti Investu Matej Šimnic, ki predvideva, da javnost s ceno ne bo zadovoljna. »Vendar je treba razumeti, da kakršen koli proces privatizacije vedno predstavlja tveganje, da za premoženje ne dobimo zneska, ki smo ga pričakovali. Na žalost se je prav pri prodaji NLB pokrilo nekaj dejavnikov, ki so vodili k tokratnemu izidu prodaje,« pravi.
Predsednica uprave SDH Lidia Glavina in predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak sta včeraj izjavila samo, da sta zaradi uspeha transakcije ponosna in vesela. Brodnjak je sam kupil za 75.000 evrov delnic, vsak od preostalih treh članov uprave banke je v delnice vložil po deset tisoč evrov, sedem nadzornikov pa je investiralo skupno malo več kot štirje člani uprave.
Stranke razdeljene
Veliko več so želele medijem povedati politične stranke, med katerimi so nekatere trdile, da je bila največja slovenska banka privatizirana prepozno, druge pa, da sploh ne bi smela biti prodana. Med prvimi sta Stranka Alenke Bratušek in Nova Slovenija, ki zahteva odgovornost predsednikov strank prejšnje koalicije, med drugimi pa SNS, v imenu katere je bil predsednik Zmago Jelinčič kritičen do podrejanja evropski komisiji, ter Levica, ki je za prihodnji četrtek sklicala izredno sejo državnozborskega odbora za finance. »Zaradi političnih igric in preigravanj, kaj se politično bolj splača, smo za Novo Ljubljansko banko iztržili toliko manj,« je na primer dejal poslanec Nove Slovenije Jernej Vrtovec, koordinator Levice Luka Mesec pa je zatrdil, da gre za »krajo, ki jo je treba ustaviti«. Iz največje vladne stranke LMŠ so sporočili, da bodo pred komentarji počakali na natančna pojasnila SDH.
Delnice NLB bodo na ljubljansko in londonsko borzo uvrščene v sredo in s tem bo prodaja za letos uradno zaključena. V prihodnjem letu pa bo SDH prodal še toliko delnic banke, da bo država na koncu lastnica 25 odstotkov in ene delnice. Takrat bodo tudi odpravljene vse omejitve poslovanja, ki jih je banki naložila evropska komisija v zameno za dovoljenje, da jo je lahko država leta 2013 dokapitalizirala.
Glavna zaveza, ki jo je dala vlada Alenke Bratušek v zameno za rešitev banke, je bila seveda obljuba, da bo država banko prodala. Večino bi morali prodati že lani, a je vlada Mira Cerarja prosila komisijo za odlog, ker je ocenila, da ceno delnice znižuje tveganje hrvaških sodb zaradi prenesenih vlog hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke. Preden se je letos začel postopek prodaje, je novi sklic državnega zbora sprejel mehanizem odškodovanja banke v primeru rubežev na Hrvaškem. To je bil tudi pogoj, da je evropska centralna banka dovolila izplačilo dividend, s čimer je proračun pridobil 270,6 milijona evrov ali 13,5 evra na delnico. Ta znesek je treba prišteti k aktualni ceni, če jo želimo realno primerjati s tisto, ki je bila lani zavrnjena, je neuradno slišati iz SDH, kjer izjav do uradnih pojasnil ta teden še ne bodo dali.
