Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga je na današnji večurni seji soglašal s predlogi uprave glede prodaje Nove Ljubljanske banke. Med drugim je potrdil predlagani cenovni razpon, ki pa ostaja skrivnost do petka, ko bodo objavili prospekt za prodajo. »Od najvišje do najnižje točke je približno 25 odstotkov, ampak kaj vam to pove,« je bilo vse, kar je bila o cenovnem razponu danes pripravljena povedati predsednica SDH Lidia Glavina.
Ambiciozna cena
Edina možnost, da večina NLB letos ne bi bila prodana, je, če banke vlagatelji ne bi želeli kupiti po ponujeni ceni. SDH je hkrati zavezan, da letos proda najmanj 50 odstotkov in eno delnico ter da delnice ne proda po ceni, ki bi bila nižja od tiste, ki je bila potrjena danes in ostaja skrivnost do petka. V primeru, da po ponujeni ceni ne bi dobili kupcev za 50 odstotkov in eno delnico, bi bila transakcija neuspešna. »Potem ni nobene prodaje,« je dejala Lidia Glavina, ki je tudi poudarila, da je cena »ambiciozna, ampak še omogoča transakcijo«.
Pred koncem seje nadzornikov SDH je predsednik vlade Marjan Šarec v Mariboru dejal, da pričakuje, da bo SDH sprejel odločitev. »Delamo za to, da bo SDH to naredil, ker je to njegova naloga. Če bo vlada ves čas pokrivala nekoga, ki ni opravil svoje naloge, potem ne bo dobro,« je dejal.
»Na seji ni bila mogoča uporaba elektronskih naprav,« je po seji dejal predsednik nadzornega sveta SDH Damjan Belič, »zato, se opravičujem, izjave predsednika vlade ne poznam.« Dodal je, da ima nadzorni svet po zakonu pristojnost sprejeti odločitev, ki jo je sprejel.
Pod pritiskom evropske komisije
Lani se je prodaja NLB ustavila prav zato, ker SDH ni želel dati soglasja na razpon cene od 55 evrov na delnico do 71 evrov na delnico. Skupaj z vlado so na SDH ocenili, da je najnižja cena prenizka, znižuje pa jo tveganje tožb zaradi prenesenih vlog hrvaških varčevalcev, zato so letos poslanke in poslanci sprejeli zakon o tako imenovanem odškodovanju banke v primeru, da jo bodo na Hrvaškem rubili. Poleg tega je država v zameno za odlog privatizacije za eno leto pristala, da bo evropska komisija sama prodala banko, če je ne bo Slovenija.
Po zadnjih podatkih je knjigovodska vrednost banke 1,5 milijarde evrov ali 75,4 evra na delnico. Teh je dvajset milijonov in vse so v lasti države Slovenje. Evropski komisiji smo se zavezali, da bomo letos prodali najmanj večino banke, do konca prihodnjega leta pa še toliko, da bo država na koncu lastnik 25 odstotkov in ene delnice.
Banka bo prodana po postopku prve javne ponudbe (IPO), nihče pa ne bo mogel imeti v lasti večjega deleža kot država. 10 odstotkov bo ponujenih nepoučenim vlagateljem oziroma državljanom, preostalo pa poučenim vlagateljem.
Po objavi prospekta bosta uprava SDH in predvsem uprava NLB v vseh evropskih finančnih centrih ter v Ljubljani predstavljali banko vsem institucionalnim vlagateljem ter si zagotovili njihov vpis delnic, je povedala Lidia Glavina. »Ko bo proces sestavljanja seznama dobro poučenih vlagateljev končan, se bo izoblikovala končna cena in alokacija delnic,« je dejala. Nato bo delnica začela kotirati na ljubljanski in londonski borzi.
