Še o gradnji kanala C0 čez pitno vodo

Najprej je treba ugotoviti, da na gradbiščih kanala C0 ni nobenih, sicer obveznih tabel s podatki o investitorju, projektu, dokumentih in nadzoru. Če je soinvestitor Evropska unija, so poleg še podatki o tem. Ustreznega nadzora torej javnost ne pozna. Po predpisih pa bi ga morala. Tudi sicer noben nadzor ne pomaga, če je sam projekt kanala C0 prek glavnega ljubljanskega vira pitne vode zavožen. Nadzorniki (imen niso sporočili, je pa pomembno, kdo je kdo) namreč ne spreminjajo projekta v sprejemljivega in ne predlagajo druge trase zunaj vodovarstvenega področja. Torej je vseeno, če so štiri vrste nadzora, deset ali pa dvajset. Na primer, nadzornikov usodne morebitne poškodbe kanala in izlivanja fekalij v glavni rezervoar pitne vode za Ljubljano zaradi potresov, tudi manjših, a stalnih (obstoj prelomnice) ne zanimajo. Prav tako ne od stroke napovedane poškodbe cevnega sistema zaradi nihanja podtalnice za več metrov gor in dol. Tudi jih ne zanima rušenje Nature 2000, kjer so med drugim endemične (samo tam) vrste. Kulturna dediščina, morebitni ostanki rimljanskega mostu čez Savo tudi ne. Prav tako ne dejstvo, da niti Medvode niti Vodice ne potrebujejo tega kanala. Očitno sta občini bili vključeni le zaradi lažje odobritve evropskih sredstev. Kot neke vrste Potemkinova vas.

Kvaliteto kanala C0 s fekalijami prek tega območja v članku opravičujejo s kontrolo izvedbe. Treba je močno poudariti, da so te vrste objekti v zemlji več deset let. Nobena kontrola tesnosti sveže sestavljenih cevi ne pomeni nič v primerjavi s premiki, ki so po več strokovnih mnenjih realni v daljšem obdobju ter imajo za posledico zanesljivo puščanje fekalij v podtalnico. Nemški strokovnjak za tovrstno omrežje, ki je bil službeno v Sloveniji, se je zgrozil, ko so mu pokazali cevi za fekalije načrtovanega kanala C0 z neprimernimi spoji. Napovedal je zanesljivo močno puščanje v okoliščinah, kakršne so v tem vodonosniku in bodo take skozi leta obstoja.

Zaupnost dokumenta ministrstva za obrambo, ki naj bi zagotovil pripravljenost na možnost diverzije kritične infrastrukture, v katero spada vodovarstveno območje Ljubljanskega polja, pa je v posmeh strategiji varovanja glavnega mesta. Skrivanje je pobeg od odgovornosti tukaj in zdaj. Samo dejstvo, da bi fekalije tekle po ceveh skozi podtalnico, je dovolj za izjemno hud potencial ogrožanja prebivalstva Ljubljane in lahka, neubranljiva tarča tudi v morebitnih vojnih ali le zaostrenih razmerah, ki niso tako daleč. Kaj pa vemo, kako bo čez 30 let. Takrat ne bo več nobenih sedanjih odločevalcev, niti v ljubljanski politiki niti na ministrstvu za obrambo in nobenih odgovornih več. Tako se ne slabi položaja glavnega mesta niti drugih krajev. Obrambna miselnost in strategija sta na psu, samo da bi trenutno zadostili nadaljevanju del.

Kanal C0 čez glavno vodovarstveno območje pa je največja sramota in neodgovornost direktorja Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija, ki bi moral narediti vse, da se upre vodenju fekalij čez glavni ljubljanski napajalnik pitne vode, najboljše na svetu. Zakaj pošteno ne odstopi? Ker tudi njega čez dvajset let ne bo več na tem mestu? Kanal C0 bi pa ostal kot stalna grožnja. Upam, da sem dovolj plastično prikazal usodne razlike med zdaj in kasneje.