V noči s petka na soboto bo v Goriški knjižnici Franceta Bevka organiziran prvi Climathon. V 24 urah bodo udeleženci poglobljeno razmišljali o okoljskih izzivih. Climathon je globalno gibanje, tako da bodo istočasno kot v Novi Gorici o podnebnih problemih razmišljali v različnih krajih sveta. Lanski dogodek je potekal v 104 različnih mestih 45 držav sveta. »Milenijci se večinoma počutimo otroci sveta in ne samo državljani ene države. Zato se še bolj zavedamo pomena ohranjanja narave – ne samo na lokalni, ampak globalni ravni,« razmišlja Maja Vrčon, predstavnica iniciative Podružnica, ki organizira Climathon. Ideje, s katerimi se ukvarjajo na teh dogodkih, pa so različne: v Zürichu so denimo domislili in izdelali aplikacijo, s pomočjo katere so zmanjšali odpadek hrane, saj si jo prek aplikacije sosedje delijo med seboj. V Londonu so se na podobnem dogodku domislili, kako s pomočjo mestnih koles vzpostaviti mrežo merilnikov onesnaženosti zraka. V Novi Gorici pa se bodo v petek spopadli z idejo, kako bi lahko organizirali prvo slovensko knjižnico semen.
Seme vrnete, ko vzgojite novo
Toda zakaj je sploh potrebna knjižnica semen? Zadnja leta je v Sloveniji nastalo veliko pobud, prek katerih si posamezniki izmenjujejo semena. »Knjižnica semen je stalen prostor, kjer se hranijo semena z namenom izposoje,« je tovrstno izposojo opisala Maja Vrčon. Deluje po istem principu kot izposoja knjig – člani si lahko izposodijo semena, ki so na razpolago. Razlika je le v tem, da jih vrnejo šele leto kasneje, ko so iz izposojenih semen vzgojili pridelek pa tudi nova semena za vračilo. »Poleg tega je funkcija knjižnice semen tudi izobraževanje ljudi, se pravi, da so vsi, ki so na poti, da postanejo varuhi semen, deležni predavanj, delavnic in izobraževalnega gradiva,« je razložila Maja Vrčon in dodala, da so knjižnice semen pomembne zato, ker ponujajo javno odprt dostop do semen in stremijo k temu, da semena ostanejo javno dostopna vsem, ter preprečujejo monopolizacijo in lastitev genskega materiala. »To pa neposredno pomeni prehransko neodvisnost in neodvisnost od korporacij.«
Izposoja semen v svetu ni novost. Močno je razširjena v Ameriki, nekaj pa tudi v Evropi. Maja Vrčon je prepričana, da so knjižnice semen najbolj razširjene tam, kjer so najmočnejše korporacije, ki nadzorujejo prodajo semen. V tujini izposoja semen ne poteka vedno v javnih knjižnicah, temveč tudi v muzejih, botaničnih vrtovih, celo v univerzitetnih študentskih naseljih. S svojo prisotnostjo knjižnice semen zagotavljajo agrobiodiverziteto. »V prvi vrsti se bo spodbujalo ljudi, da prinesejo čim več domačih in avtohtonih sort. Knjižnica semen je organska stvar, zato je težko predvideti, kakšna semena bodo na voljo. Veliko bo odvisno od uporabnikov in njihovih zasebnih 'zbirk' semen,« bodoče »knjižnično gradivo« opisuje Maja, ki je prepričana, da je v Sloveniji še živa tradicija izmenjave semen. Tudi sama je varuhinja semen in ima zbirko semen, saj je prepričana, da se morajo semena ohranjati z razmnoževanjem. »Večino semen, ki jih dobim ali najdem, razdam. Podarim jih tistim, za katere vem, da jih bodo naprej razmnožili in ohranjali. Med mojimi najljubšimi so vsekakor 'vrtejbnske vrzwte' in eden najlepših visokih fižolov, ki jih imamo v Sloveniji, ščurkovec.«
V iniciativi Podružnica upajo, da bodo knjižnico semen v Novi Gorici odprli prihodnje leto, želijo pa si tudi, da bi bila goriška knjižnica semen vzor, ki mu bodo sledili tudi drugi.
