Pred prodajo Nove Ljubljanske banke (NLB) je ministrstvo za kulturo umetniško zbirko, ki je v lasti banke, razglasilo za nacionalno bogastvo. »Vesel sem, da smo rešili problemček, ki se je postavljal v tem zelo občutljivem obdobju,« je dane dejal minister za kulturo Dejan Prešiček. »Ministrstvo ni želelo škoditi, zavirati ali zapletati prodaje, ki je zelo pomembna za državo in njen razvoj.«
Promocija mecenstva
Zbirka bo ostala v lasti NLB, minister pa je omejil razpolaganje z njo. Tako bodo lahko umetniška dela zamenjala lastnika samo, če bo zbirka prodana kot celota, druga omejitev pa je, da bodo umetnine državo lahko zapustile samo s soglasjem ministrstva.
Skupno gre za 2294 slik in 315 bančnih predmetov, ki so uradno vredni 1,8 milijona evrov, vendar je ta ocena zagotovo prenizka. Trenutno so umetnine razstavljene v pisarnah in drugih prostorih NLB, po naših informacijah pa je kar nekaj del, predvsem grafik, obtičalo v bančnih depojih, ki so neprimerni za hrambo umetnin. Prešiček je dejal, da NLB zanje pripravlja javni razstavni prostor v ljubljanski mestni hranilnici, kjer naj bi odprli muzej slovenskega bančništva.
»Zbirka ima simbolično moč, saj kaže, kako je neki gospodarski subjekt skozi leta investiral v umetnost in pripomogel k razvoju kulture,« je minister odgovoril na vprašanje, zakaj mora ostati celovita. Po njegovem je bila NLB zelo dober skrbnik umetnin, zbirka pa daje zgled drugim podjetjem, kako pomembno je vlaganje v umetnost oziroma mecenstvo. »Želim si, da bi NLB in tudi drugi gospodarski subjekti spet začeli podpirati mlade umetnike,« je dejal.
Dovoljenje, da dela zapustijo državo, bo minister dal v primeru, če bodo v tujini razstavljena, saj bodo s tem promovirala tako slovensko umetnost kot tudi idejo o pomenu zbiranja umetnin. »Seveda ob pogoju, da bomo dobili zagotovila o tem, kako se bo ravnalo z deli in kdaj se bodo vrnila,« je dodal Prešiček. Posamezna dela iz zbirke so bila v tujini že razstavljena, a dejstvo je, da je zbirka izjemnega pomena za Slovence, manj pa za tujino, kjer zanimanja za slovenske umetnike praktično ni.
Zbirka, ki vrednost dosega predvsem doma
Zbirka je začela nastajati pred skoraj sto dvajsetimi leti, pred nekaj leti pa je NLB nehala kupovati umetnine. V obdobju, ko je podpirala umetnike, je največja slovenska banka zbrala dela praktično vseh najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev. Med njimi so Stojan Batić, Mirsad Begić, Emerik Bernard, Janez Bernik, Bogdan Borčić, Jože Ciuha, Avgust Černigoj, Riko Debenjak, Gustav Gnamuš, Zdenko Huzjan, kolektiv Irwin, Božidar Jakac, Rihard Jakopič, Matija Jama, Metka Krašovec, Žiga Kariž, Zoran Mušič, Gabrijel Stupica, Marij Pregelj, Jože Tisnikar, Drago in Dušan Tršar ter številni drugi.
Umetnostni zgodovinar Gojko Zupan o umetninah pravi, da jih je težko ocenjevati enotno, saj so nekatere mišljene bolj kot sestavni del določenih ambientov, druge spet kot galerijski kosi. Zbirko sicer sestavljata najmanj dva sklopa, eno je originalna oprema še iz časa gradnje bančne stavbe na Trgu republike, drugo pa umetnine, ki jih je Stane Bernik skupaj s še nekaterimi strokovnjaki iz Moderne galerije popisoval, urejal in vrednotil v prvih letih tega stoletja.
Tudi Gojko Zupan meni, da je za zbirko najbolje, če se ohrani kot celota, opozarja pa še na eno dejstvo. Banka ima namreč v lasti tudi vrsto stavb, ki sodijo pod arhitekturno oziroma stavbno dediščino, prav tako ima nacionalno vrednost določena notranja oprema, in vse to bo treba doreči še z državo in tudi z novimi lastniki banke.
