Četudi se nam na prvi pogled morda ne zdi omembe vredno pa prisotnost čebel v naravi in njihovo delo predstavljata nepogrešljiv člen pri pridelavi hrani, kar je izrednega pomena za celotno človeštvo. Najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu je prav v opraševanju različnih rastlin in čebele so med ostalimi opraševalci rastlin najpomembnejše. Po različnih strokovnih virih lahko zasledimo, da je vrednost opraševanja 15-krat do 30-krat večja kot je vrednost vseh čebeljih pridelkov skupaj. Čebelam se tako lahko zahvalimo za rastlinsko raznovrstnost v naravi pa tudi za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani. Od opraševanja čebel so v največji meri odvisna sadna drevesa kot so jablane, breskve, češnje… saj čebele oprašijo kar 70-80 odstotkov cvetov. Prav tako tudi poljedelske kulture kot so ajda, facelija, detelja, oljna ogrščica, sončnice in tudi nepogrešljive vrtnine, ki se znajdejo na naši mizi kot so fižol, paradižnik, kumare, buče, itd. Od kakovosti oprašitve sta odvisna tako količina kot tudi kakovost pridelkov.

Čebelji pridelki so edinstvena živila, ki so široko uporabna v različne namene, tako v kulinariki, kozmetiki pa tudi ljudski medicini in tudi za njih velja da je najbolje, če jih uživamo iz domačega okolja.

Najbolj poznan in razširjen čebelji pridelek je zagotovo med. V Sloveniji nam naravne danosti omogočajo pridelavo vrstnega medu. Čebelarji pa se z upoštevanjem ustrezne tehnologije čebelarjenja trudimo ohranjati kakovost medu takšno kot jo pridelajo čebele v panju. Ravno zaradi slednjega se vključujemo tudi v sheme višje kakovosti. Shema kakovosti pomeni opredelitev posebnih meril in zahtev glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil. Med označeni z oznako ene izmed shem kakovosti kaže na posebnost ali višjo kakovost proizvoda. V Sloveniji na področju medu poznamo tri zaščite geografskega poimenovanja medu priznane na evropskem nivoju in sicer Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med, ki nosita zaščiteno označbo porekla. Nekateri čebelarji pa se vključujejo tudi v ekološko pridelavo medu. Z nakupom medu, ki je vključen v shemo kakovosti je potrošniku zagotovljena višja kakovost medu, saj so kriteriji kakovosti pri navedenih geografskih poimenovanjih postavljeni veliko strožje kot jih navaja državni Pravilnik o medu. Ves med, ki je vključen v katero izmed zaščitenih geografskih poimenovanj je 100 % proizveden v Sloveniji oz. na določenih geografskih območjih znotraj Republike Slovenije. Zagotovljena je sledljivost, med pa je izpostavljen še dodatnemu nadzoru kakovosti.

Med lahko uživamo na več načinov, kot namaz na kruhu lahko pa si z njim tudi sladkamo čaj, kavo ali ga raztopimo v vodi. Primešamo ga lahko različnim napitkom ali jedem, npr. pecivu, jogurtu, kislemu mleku, naravnim sokovom, itd.

Uporabimo pa ga lahko tudi za pripravo zelenjavnih in mesnih jedi, različnih omak in marinad. Značilnost medu je, da čez določen čas kristalizira. Kristalizacija je popolnoma naraven pojav in je potrošniku dokazilo, da je kupil naraven in kakovosten pridelek. Seveda nekatere vrste medu kristalizirajo hitreje, spet druge počasneje. Utekočinimo ga tako, da ga na vodni kopeli segrevamo največ do temperature 40 ° C. Če bi med pregreli bi lahko v njem poškodovali ali uničili nekatere njegove sestavine kot so encimi, hormoni, toplotno občutljivi vitamini,….zato medu ne dajemo v prevroč čaj. Pri ostalih jedeh kadar je to mogoče pa ga dodamo po toplotni obdelavi.

Obstaja nešteto receptov kako uporabljati med in ostale čebelje pridelke kot so cvetni prah, matičnim mleček, propolis in vosek v vsakdanjem življenju. V prihajajočih jesenskih dneh bo poleg zelenjave in sadja na vaši mizi zagotovo našel svoje mesto tudi kateri izmed njih, zato varujmo čebele in ohranimo raznovrstnost naše prehrane.

Več na www.okusi-med.si in www.czs.si