Rusija je zadnje čase že vajena, da z zahoda na njen račun prihajajo obtožbe o vohunjenju in kibernetskih napadih. Vendar pa takšnega usklajenega nastopa, kot so ga včeraj uprizorile ZDA, Nizozemska, Velika Britanija, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, doslej še ni bilo. Omenjene države so včeraj druga za drugo obtoževale Rusijo za kibernetske napade od Malezije do Haaga in Pensilvanije, za katerimi naj bi stala obveščevalna služba ruskega obrambnega ministrstva (GRU). »To niso dejanja velesile, to so dejanja odpadniške države,« je dejal britanski obrambni minister Gavin Williamson.
Nizozemska in Velika Britanija
Najprej sta Nizozemska in Velika Britanija na skupni tiskovni konferenci v Haagu sporočili, da so aprila letos iz Nizozemske izgnali štiri Ruse, ker so poskušali vdreti v računalniški sistem Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) v Haagu. To so poskušali prav v času, ko je ta preiskovala napad na bivšega ruskega vohuna Sergeja Skripala z živčnim strupom v Angliji, za kar London obtožuje Rusijo, in napad s kemičnim orožjem v Siriji, ki so ga na zahodu pripisali sirskemu režimu Bašarja Al Asada. Po navedbah generalmajorja Onna Eichelsheima iz nizozemske vojaške obveščevalne službe so četverico zalotili, ko je najeti avtomobil parkirala blizu poslopja OPCW, v njem pa imela anteno, usmerjeno proti poslopju, zmogljive računalnike, vklopljeno baterijo in kopico mobitelov, s čimer naj bi poskušala vdreti v sistem OPCW prek brezžičnega omrežja. Eden od njih je imel pri sebi 20.000 dolarjev in 20.000 evrov gotovine, je dejal Eichelsheim, vsi štirje pa že kupljene vozovnice za Švico. Tam naj bi nameravali obiskati Spiez, kjer ima OPCW laboratorij, ki je preiskoval vzorce iz omenjenih napadov.
Ko so jih v Haagu odkrili, je eden poskusil uničiti mobitel, na katerem je bil med drugim račun za taksi z lokacije blizu sedeža GRU v Moskvi. Na računalniku, ki so ga zasegli, se je videlo, da so bili tudi v Braziliji in Maleziji, kjer naj bi bili tarča brazilska protidopinška agencija in malezijski organi, ki so preiskovali sestrelitev malezijskega letala nad vzhodno Ukrajino leta 2014, za kar zahod obtožuje Rusijo. Ker je četverica potovala z diplomatskimi potnimi listi Rusije (imeli so zaporedne številke), jih niso aretirali, ampak nemudoma izgnali.
Združene države
V Washingtonu je zatem pravosodno ministrstvo na tiskovni konferenci razkrilo, da je velika porota v Pensilvaniji obtožila sedem Rusov iz vrst GRU zaradi vdora v ameriško in še štirideset drugih protidopinških agencij po svetu, kjer so se dokopali do podatkov o 250 športnikih iz 30 držav in nekatere tudi objavili. S tem naj bi se Rusija maščevala za prepoved nastopa njenim športnikom na olimpijskih igrah in drugih tekmovanjih zaradi sistematičnega programa dopinga. Tako naj bi prišli na dan podatki o ameriški gimnastičarki Simone Biles in zvezdnicah tenisa, sestrah Williams ter drugih športnikih, in sicer o tem, katere sicer prepovedane sestavine jim dovolijo jemati zaradi zdravstvenih težav. Tarči naj bi bila tudi mednarodna nogometna zveza FIFA in Mednarodni olimpijski komite.
Eden od sedmerice naj bi pred časom poskusil vdreti v računalniški sistem podjetja Westinghouse v Pensilvaniji, ki gradi jedrske elektrarne (tudi reaktor v Krškem) in dobavlja jedrsko gorivo, tudi Ukrajini.
Pravosodno ministrstvo je izrecno poudarilo, da ne gre za klasično vohunjenje, ampak za zločinsko početje. Zanimivo je, da so med sedmerico obtoženih vsi štirje Rusi, ki jih je Nizozemska izgnala, preostali trije pa so med tistimi, ki so jih v ZDA julija obtožili zaradi vdorov v računalnike demokratske stranke med predvolilno kampanjo 2016.
Druge države
Velika Britanija, Avstralija in Nizozemska so zatem v skupnem pismu zapisale, da GRU stoji za vrsto računalniških napadov po svetu. Poleg že omenjenih na demokratsko stranko in na protidopinške agencije naj bi bila odgovorna za zlonamerni program bad rabbit, ki je zaklenil vsebino računalnika, uporabnik pa je za odklepanje moral plačati. Izpeljala naj bi tudi računalniški napad na neimenovano britansko televizijo. Kanada je ločeno sporočila, da zelo verjetno Rusija stoji za napadom na njeno agencijo za etiko v športu.
Rusija
V Moskvi so očitke odločno zanikali. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva je dejala, da za njimi stoji nekdo z bogato domišljijo. Rusko veleposlaništvo v Londonu pa je v sporočilu zapisalo, da »gre za kričeče dezinformacije, da bi zmedli britansko in svetovno javnost«. Ob tem je ocenilo, da »najbrž ni slučaj, da so se obtožbe pojavile prav v času, ko so obrambni ministri Nata v Bruslju napovedali ustanovitev posebnih vojaških enot za kibernetske napade«.
Pričakovati je, da se bodo odnosi Rusije in zahoda še zaostrili, sploh ker včeraj ni manjkalo napovedi, da takšna dejanja ne morejo ostati brez posledic. Ob aferi Skripal, denimo, so na zahodu marca letos izvedli največji kolektivni izgon ruskih diplomatov, Rusija pa je vrnila recipročno.
