Obrambni ministri zveze Nato so dvodnevno zasedanje v Bruslju začeli s pregledom razvoja odnosov z Gruzijo kot pretendentko za članstvo v severnoatlantskem zavezništvu ter z razpravo o varnostnem položaju ob Črnem morju. Sinoči pa so se posvetili tokratni osrednji temi, porazdelitvi finančnega bremena za delovanje zavezništva. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred tem dejal, da so evropske članice zavezništva skupaj s Kanado v minulih dveh letih kumulativno za obrambo porabile dodatnih 41 milijard dolarjev in s tem izkazale »nov občutek nuje, da namenijo dva odstotka BDP za obrambo in pripravijo verodostojne nacionalne načrte, kako to doseči«. Dodal je, da si »vse zaveznice prizadevajo, da ne odstopajo od dogovorjene poti«, ter pozdravil njihov stalni napredek pri tem.
Nujnost povečanja obrambnih izdatkov po splošnem mnenju zavezništva upravičujejo novi varnostni izzivi, med katere poleg terorizma uvrščajo po njihovi oceni vse bolj agresivno Rusijo. Tovrstno zahtevo je na poletnem vrhu jasno izrazil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je zahtevo po celo štirih odstotkih BDP za obrambo podkrepil z grožnjo, da bodo ZDA v nasprotnem primeru prenehale biti glavni podporni steber Nata. Stoltenberg sicer vseskozi poudarja, da pri tako imenovani pravični porazdelitvi bremen za obrambo ne gre samo za porabo, ampak naložbe v razvoj obrambnih zmogljivosti in sodelovanje v preventivnih vojaških operacijah, se pa vseskozi strinja, da sta dva odstotka BDP nujna pri uresničevanju tega cilja. Toliko trenutno za obrambo namenja le osem od 29 članic, samo nadaljnjih deset pa ima načrte, kako zahtevane izdatke doseči do dogovorjenega roka v letu 2014. Slovenija bo letos za obrambo namenila odstotek BDP, kar je še vedno več, kot bodo Španija, Belgija in Luksemburg, njeni načrti pa ne sledijo dogovoru, saj za zdaj predvidevajo le rahlo povečanje deleža za obrambo v naslednjih šestih letih. Ali se bo pri tem zgodil opazen premik, bi lahko postalo jasno prihodnji teden, ko bo našo državo obiskal Stoltenberg, predvidoma z enim samim resničnim namenom: da poizve, kolikšna je pripravljenost nove vlade, da vojaško porabo dvigne nad trenutno predvidenih 1,2-odstotka BDP.
Rusija postaja stalna skrb
Na zasedanju, ki se ga kot obrambni minister s slovenske strani znova udeležuje Karl Erjavec, sprejetje zaveze o omenjeni krepitvi obrambnih proračunov na dva odstotka BDP prek nacionalnih načrtov do konca tega leta menda ni vprašljiv. Na dnevnem redu je še vrsta drugih tem, med njimi pregled tako imenovane odvračalne in obrambne drže zavezništva. Za tem se skriva skrb zaradi Rusije, ki ji je Stoltenberg očital kršitev pogodbe o odstranitvi jedrskih raket srednjega in kratkega dosega iz leta 1987.
Obrambni ministri bodo jutri pregledali še nadgradnjo poveljniške strukture in pozornost namenili vzpostavljanju kibernetskega centra. Na dnevnem redu so tudi pogovori o Makedoniji, pri čemer generalni sekretar Nata po nedeljskem referendumu o spremembi državnega imena in s tem odstranitvi grških zadržkov za njeno članstvo v Natu poudarja, da je na potezi še vedno Skopje. Karl Erjavec pa naj bi se ob robu zasedanja sešel s kolegi iz Bolgarije, Madžarske in Hrvaške.
