Znanstveniki so v podrobni raziskavi učinkovanja probiotikov ugotavljali, kaj se zgodi, ko človek zaužije t.i. »dobre bakterije«. Po splošnem prepričanju probiotiki veljajo za sredstvo, ki blagodejno vpliva na črevesje, a kot so dognali znanstveniki, dobre bakterije nimajo skoraj nikakršnega učinka na človeško telo, v kombinaciji z antibiotiki pa imajo celo negativne stranske učinke.
Tim znanstvenikov z znanstvenega inštituta Weizmann v Izraelu je ustvaril koktajl enajstih pogostih »dobrih bakterij«. 25 prostovoljcev je koktajl dobrih bakterij uživalo mesec dni, nato pa so jim kirurško odvzeli vzorce s tankega in debelega črevesja. Preverjali so, ali so se »dobre bakterije« uspešno kolonizirale in ali so imele kakšen vpliv ne delovanje črevesja. Pri polovici sodelujočih je probiotik po tem ko ga je sodelujoči zaužil, takoj našel pot iz telesa. Pri drugi polovici sodelujočih so se bakterije v črevesju za kratek čas zadržale, a nato brez kakršnegakoli učinka zapustile telo.
V črevesju vsakogar živi edinstvena mešanica mikroorganizmov
Črevesje sicer šele v zadnjem času dobiva pozornost, kakršno si zasluži. Številna medicinska dognanja zadnjega časa kažejo, da mešanica mikroorganizmov, ki živijo v človeškem telesu, poglavitno vpliva na splošno fizično in duševno zdravje človeka. Že nekaj časa je znano, da več kot polovica človeškega telesa sploh ni človeška. Človeške celice predstavljajo le okoli 43 odstotkov, ostalo so mikroorganizmi. Teh je v človeškem telesu več kot bilijon. Kot piše BBC, mikroorganizmi odločilno vplivajo na pojav mnogih bolezni in alergij ter celo na duševno zdravje. Bakterije v črevesju bi naj imele precejšnjo vlogo pri pojavu depresije in, kot domnevajo nekateri znanstveniki, tudi pri pojavu avtizma.
»Ker je v vsakem človeškem črevesu povsem edinstvena mešanica mikroorganizmov, je nemogoče pričakovati, da bi enak probiotik enako učinkoval na vsakogar,« pojasnjuje dr. Eran Elinav, član raziskovalne skupine. Prepričan je, da bodo morali biti probiotiki v prihodnosti prilagojeni potrebam vsakega posameznika. »Kupovati probiotike v supermarketu in pričakovati, da bodo ti ugodno vplivali na črevesje, je za večji del populacije povsem nesmiselno,« je še povedal za BBC.
V raziskavi so preverili še, kako probiotiki učinkujejo ob uživanju antibiotikov. Slednji uničijo tako slabe kot dobre bakterije. Po splošnem prepričanju bi naj uživanje probiotikov pomagalo znova vzpostaviti ravnovesje v črevesni flori, a kot se je izkazalo v raziskavi, probiotiki ne pomagajo, pač pa celo zavirajo vzpostavljanje ravnovesja. »V nasprotju s splošno sprejetim prepričanjem, da so probiotiki neškodljivi in celo zdravi, naši rezultati kažejo na to, da ima uživanje probiotikov ob antibiotikih neugodne stranske učinke,« je dejal Elinav in dodal, da utegnejo imeti izsledki njihove raziskave dolgoročne učinke.
