Ljubitelje mesa in mesnih izdelkov je ta teden presunila novica, da so po novem klobase, šunka, slanina, pršut, pašteta in druge delikatese, narejene iz predelanega mesa, verjetno pa tudi samo uživanje rdečega mesa, po novi klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije uvrščeni v isto kategorijo kot tobak, alkohol, plutonij, azbest, rentgenski in sončni žarki ter druge nadvse škodljive snovi, ki naj bi povsem dokazano povzročale raka.
Rakove škarje naj bi še posebej zarezale v črevesje, ki je po mnenju avtorice knjige o čarobnem črevesju, ki je postala svetovna knjižna uspešnica, komaj petindvajset letne Giulie Enders najbolj osupljivo zanimiv organ v človeškem telesu. Ko ga vzamemo zares pod drobnogled, seveda, in hkrati najbolj prezrt, čeprav je po njenem mnenju tudi neizmerno simpatičen. Da, medtem ko ga imajo mnogi le za neprivlačno, neočarljivo cev, skozi katero potuje in se razgrajuje hrana, je, kot rečeno, bistveno več kot to. Navsezadnje v črevesju nastaja denimo tudi serotonin – hormon sreče.
Prek youtuba do svetovne knjižne uspešnice
Malo je knjig z medicinsko tematiko, ki bi postale svetovne uspešnice, sploh če knjiga govori o delu telesa, kjer se dogaja prebavni proces, in o končni reciklaži zaužite hrane, ki ostane za nami, torej fekalijah. Prav zato je knjiga nemške študentke gastroenterologije Giulie Enders nekaj posebnega. Ne gre za pridigarsko knjigo o receptih za zdravo prehrano, še manj za težko strokovno medicinsko razpravo, skozi katero bi se morali prebijati z najboljšim slovarjem tujk, ampak je to knjiga v stilu »za telebane«, v kateri avtorica poljudno in prijazno, včasih kar preveč šaljivo, pripoveduje zgodbo o tem, kaj se zgodi v našem telesu, ko nekaj pojemo.
Knjiga je nastala na čisto poseben način. Endersova se je prijavila na eno od znanstvenih tekmovanj v Nemčiji in zmagala, njeno navdahnjeno predavanje o najbolj prezrtem organu v človeškem telesu pa je zaživelo tudi na youtubu in takoj doseglo dobro gledanost. To je navdahnilo založnike, da so prikupni študentki ponudili pogodbo in izdali njeno knjigo. Knjigo o organu, o katerem nihče ne govori rad, vsaj na glas ne, praktično vsak pa ima lahko težave z njim. V enem letu je knjiga o črevesju postala uspešnica, za prevod se je zagreblo že trideset držav, Endersova, prdci, kakci, riganje, kislo spahovanje, bakterije, mikroorganizmi, probiotiki ter druga črevesna flora in favna pa redni gostje najbolj gledanih pogovornih oddaj, knjižnih sejmov in zvezde najbolj branih časopisov in revij v Evropi in Ameriki. Tudi ocene knjige v najbolj mainstreamovskih spletnih prodajalnah kot tudi revijah in časopisih so več kot odlične.
Nemški odnos do analnega erotičnega
Novinarji, predvsem angleški, pa so odkrili tudi to, da imajo Nemci precej specifičen in bizaren knjižni odnos do takšnih bolj intimnih notranjih organov. Ugotovili so, da je Čarobno črevesje druga nemška knjiga, ki je postala svetovna uspešnica, po knjigi sicer rojene Angležinje, a skoraj od rojstva živeče v Nemčiji, Charlotte Roche, nekoč tudi zvezde MTV, ki je leta 2008, podobno kot Giulia Enders, zaslovela s knjigo Vlažne cone, v kateri na bolj neposreden način obravnava teme, kot so analno občevanje, intimna higiena, tehnike masturbacije, intimno britje in prostitucija, zavzema pa se tudi za manj poglobljeno telesno higieno. Pa še enega posebneža so izvlekli ven. Ameriškega antropologa Alana Dundesa, ki je v osemdesetih na podlagi raziskav ljudskih pripovedk odkril nič manj kot »analne erotične elemente v nemškem karakterju«. No, Dundes je bil zaradi svoje znanstvene publikacije daleč od najbolj prodajnih knjižnic uspešnic, za nameček so mu prepovedali predavati naslednjih dvajset let v okviru združenja ameriških folkloristov, Nemci pa so nad njim seveda izvedli pravi medijski pogrom.
Bristolska lestvica trdote
Knjiga Čarobno črevesje je letos postala uspešnica tudi v Sloveniji. »Oglaševanje naredi svoje,« je dejala prijazna knjižničarka med stolpnicami v BS3, ki je bila edina, v kateri se je še skrival en izvod od 31 primerkov knjige iz vseh ljubljanskih knjižnic. In zakaj je knjiga o tem, kako nastane kakec, prdec, zakaj bruhamo, kako delujejo dobre in slabe bakterije in mikroorganizmi, probiotiki ter druga črevesna krama, postala tako brana in zakaj jo oglašujejo tudi v najbolj gledanih televizijskih terminih? Zato, ker se o tem pogovarjajo vsi. Od delavcev do nališpanih in sfriziranih babnic na gala večerjah, kot je povedala Giulia Enders v enem od intervjujev. In kaj natančno se pogovarjajo? Med drugim o bristolski lestvici trdote blata, ki je bila prvič objavljena leta 1997 in govori o tipih kakcev glede na konsistenco, odkril pa je ni Nemec, ampak Anglež. Zajema sedem različnih tipov in je v knjigi v obliki malega berila o iztrebkih. Zdrava prebava sodi v tip 3 ali 4, kar pomeni nekaj vmesnega med bobki in tekočim stanjem, kar sta dve razmeroma nezdravi skrajnosti.
Sreča izhaja iz črevesja
Če je črevesje srečno in če so srečni vsi njegovi prebivalci, so srečni tudi ljudje, je povzetek knjige o črevesju, knjige o simpatičnem, a prezrtem organu, napisane na simpatičen način, po kateri se človek ne začne spraševati in iskati, katere vse bolezni ima, ker ob branju ne čuti, da ima simptome, vse preveč podobne opisanim v knjigi. Prav tako ga ne zajame nakupovalna mrzlica po kupovanju superživil ali drugih medicinskih priboljškov za zdravo telo in duha. Je preprosto potovanje koščka hrane skozi naše organe – oči, nos, usta, žrelo, požiralnik, želodec, tanko in na koncu še debelo črevo – do končne rešitve.
Vmes pa se dogaja kot v pravljici. So dobri, močni, hitri, spretni pa tudi hudobni, grdi in debeli akterji čarobnega črevesja, o katerem v nasprotju s politiko, ekonomijo in hollywoodskimi zvezdami ne vemo nič, kot je v eni od nemških pogovornih oddaj povedala Giuila Enders. Navsezadnje imajo črevesni možgani povsem enake živčne receptorje kot možgani v glavi, 95 odstotkov serotonina, hormona sreče, ki ga izdela naše telo, namreč nastane v črevesnih celicah.
