Sredi februarja je v Leidnu na Nizozemskem odprla vrata prva banka blata v Evropi. Prav ste prebrali, blata. Dutch Faeces Donor Bank si želi zbrati čim več fekalij zdravih darovalcev, z njimi pa bo oskrbovala zdravnike oziroma bolnišnice po vsej državi. In njen cilj? Pomagati pacientom s psevdomembranoznim kolitisom oziroma bolnikom, okuženim z bakterijo Clostridium difficile. Takšnih bolnikov je na Nizozemskem približno 3000 na leto, v prihodnosti pa naj bi se število še povečalo.
Večina bolnikov z omenjeno okužbo ozdravi popolnoma, pri petih odstotkih pa se bolezen vrača in za takšne je edina rešitev prav fekalna transplantacija. Do okužbe, ki je ena najpogostejših bolnišničnih okužb in lahko pripelje do vnetja debelega črevesa, pride, kadar antibiotiki poleg infekcije uničijo »dobre« bakterije v debelem črevesu oziroma spremenijo črevesno floro. Če se je ne zdravi takoj, lahko pripelje tudi do smrti.
Blato v mešalniku ali blato v tabletki
»Ko sem omenil fekalno mikrobiotsko transplantacijo (FMT) prijateljici, se je ponudila, da mi pomaga. Tudi sama je brala o FMT in verjela vanjo, nato pa je odšla na testiranje krvi in blata. Imel sem srečo, ker je bila zdrava. Z antibiotiki se je zdravila le nekajkrat v življenju, tako da je imela popolno blato. Bilo je hecno, ko me je moja darovalka zjutraj poklicala in mi sporočila, kam je skrila blato. Odpeljal sem se tja, ga vzel in se odpeljal nazaj domov. Bilo je zelo skrivnostno in čudno, a hkrati čudežno in radodarno,« se začenja ena od izpovedi na spletni strani The Power of Poop, posvečeni moči blata oziroma »drekca«, ki obsežno informira o zdravilnih učinkih blata in postopku fekalne transplantacije, podobnih zgodb pa je še cela vrsta.
Tudi zgodba 57-letne Catherine Duff, ki se je o svoji agoniji v boju z okužbo z bakterijo Clostridium difficile izpovedala pred polno dvorano v Washingtonu ter priznala, da jo je premagala z moževim blatom, kuhinjskim mešalnikom in vrečko za transfuzijo. S to razliko, da je Duffovo med njenim predavanjem slišal mladi doktorski študent mikrobiologije Mark B. Smith.
Smitha je njena izpoved ganila do solz in pripravila do tega, da se je za njej podobne paciente aktivno zavzel in odprl neprofitno družbo OpenBiome. Prva banka blata v državi bolnike z okužbo z bakterijo Clostridium difficile oskrbuje s fekalnimi vzorci zdravih darovalcev, v zadnjem času pa razvija tudi veliko bolj poenostavljeno različico fekalne transplantacije, kapsulo s fekalnimi mikrobi, ki jo užijemo tako kot druge tabletke, ali, poenostavljeno rečeno, blato v tabletki.
Moč blata
Če vam naše pisanje vzbuja zgražanje ali neprijetne občutke, je treba poudariti, da uporabnost blata nikakor ni premo sorazmerna z njegovim vonjem. Bakterije v našem črevesju namreč niso pomembne le pri uravnavanju črevesne flore, ampak vplivajo celo na duševno počutje.
Ko črevesna flora pade iz ravnovesja, kar pogosto povzročijo prav antibiotiki, lahko pride do vnetij in razvoja avtoimunskih bolezni, zagovorniki fekalne transplantacije pa prisegajo na najbolj naravno reševanje problema – vnovično naselitev »dobrih« črevesnih bakterij prek blata zdravega darovalca. Fekalna transplantacija naj bi med drugim pomagala pri boju proti ulceroznemu kolitisu, chronovi bolezni, okužbi z bakterijo Clostridium difficile in nekaterim drugim boleznim debelega črevesa, tudi če je vzrok zanje neznan. Pomagala naj bi tudi pri zdravljenju nekaterih avtoimunskih bolezni, nevroloških težavah, čezmerni teži, diabetesu ter celo parkinsonovi bolezni.
Bakterije tudi za boj proti raku
Ni torej čudno, da sto tisoč milijard mikrobov, ki jih je mogoče najti v našem črevesju, postaja vse bolj zanimivih tudi za različne farmacevtske družbe, zlasti pa njihovo radovednost vzbujajo dobre in slabe bakterije. »Če bi me pred petimi leti vprašali, kaj menim o tem, da bakterije v vašem črevesju igrajo pomembno vlogo pri vašem sistemskem imunskem odzivu, bi idejo v smehu odpravil,« je te dni za Bloomberg povedal Daniel Chen, vodja skupine, ki pri Rochu raziskuje imunoterapijo pri zdravljenju raka, »zdaj pa večina imunologov verjame, da tu obstaja pomembna povezava.«
Njegovim ugotovitvam med drugim pritrjuje raziskava Univerze v Chicagu, kjer so, ko so mišim dali eno od bakterij, ki prebiva v prebavnem traktu, ugotovili, da je bila v zaviranju raka na koži tako učinkovita kot imunoterapija, ko so združili obe, pa so rast tumorja praktično ustavili. V Franciji so z nekaterimi vrstami bakterij aktivirali odziv na imunoterapijo, ki se pri mikrobih sploh ni zgodil, podjetje s sedežem v Londonu 4D Pharma Plc pa je odkrilo bakterijo, ki pozitivno učinkuje pri zdravljenju raka na pljučih in prsih. Glede na to, da je samo v enem gramu človeških fekalij mogoče najti kar milijon bakterij, materiala za raziskave zagotovo ne bo nikoli zmanjkalo nobenemu od njih.
