V začetku meseca so se občani Slovenj Gradca, ki so se povezali v Civilno iniciativo za varovanje okolja in zdravja občanov (Civoz), pridelovalci hmelja ter direktorica Inštituta za okolje in prostor Cvetka Ribarič Lasnik dogovorili o načinu in času vzorčenja tal, zraka in hmelja. Mestna občina Slovenj Gradec je za to, da bi občani končno dobili odgovor na vprašanje, ali pridelava hmelja zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev res škodljivo vpliva na okolje in zdravje ljudi, namenila 19.000 evrov, monitoring pa so naročili pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maribor.
Hmeljarji so jih prehiteli
Pomoč je Korošcem ponudila tudi Ribarič Lasnikova, ki je zagotovila, da bo monitoring izveden strokovno, predstavniki Civoza in hmeljarji pa naj bi sami s seznama izbrali nekaj hmeljišč, s katerih bi odvzeli vzorce. Neodvisno naj bi odvzeli tudi vzorce tal in vrtnin, da bi ugotovili, ali so tveganju izpostavljeni tudi vrtičkarji. Le časa monitoringa niso natančno določili, saj je predstavnica hmeljarjev na sestanku razložila, da bi morali vzorce odvzeti v času škropljenja hmelja, tega opravila pa ni mogoče predvideti, ker je odvisno od vremena.
Prejšnji teden so vzorčenje tal in vrtnin ob prisotnosti predstavnikov Civoza, nacionalnega laboratorija, hmeljarjev ter inštituta za okolje in prostor tudi opravili. »Vzorčili smo tla na dveh vrtovih, dveh vrtcih in na hmeljišču. Pobrali smo tudi deset vzorcev z vrtnin: solate, paradižnika, sliv, paprike, jabolk in listov hmelja. Rezultati bodo znani po 30 dneh od vzorčenja. Monitoring zraka pa bomo opravili v naslednji rastni sezoni hmelja, ker so hmeljarji že začeli obirati pridelek in bi bil izvajalec zato v časovni stiski,« je povedala Ribarič-Lasnikova. To, da niso opravili monitoringa zraka, pa je razjezilo slovenjgraškega župana Andreja Časa, ki je vsem deležnikom poslal ostro protestno pismo.
Pojavili so se pomisleki
»Od Inštituta za okolje in prostor sem terjal pojasnila, zakaj to ni bilo realizirano, saj smo v zadnjih mesecih podrobno definirali postopke in izbrali način izvedbe. Vse samo zato, da bo ovržen najmanjši sum, da na to vplivam jaz osebno ali kdo od zaposlenih na mestni občini,« je oster Čas. Kot dodaja, so s tem, ko so na občini oddali naročilo izvajalcu meritev, ki ga je izbral inštitut, z njim pa so se strinjali tudi predstavniki Civoza, storili vse, da bi bil monitoring pravočasno in predvsem kakovostno izveden.
Naloge koordinacije med hmeljarji in Civozom so prenesli na inštitut in hkrati naročili pripravo strokovne podlage za spremembo OPN v zvezi z omejitvami trajnih nasadov v bližini strnjenih naselij. »Nad stališčem Civoza, da se te meritve ne izvedejo, potem ko je inštitut že potrdil ponudbo izvajalca s podrobnim opisom nalog in so se vsi strinjali z načrtom monitoringa, sem ogorčen. Tudi ne drži, da je bilo časa premalo, saj bi nas izbrani izvajalec o tem gotovo obvestil,« meni Čas. Po njegovem je skrajno neresno, da sta tako inštitut kot Civoz tik pred izvedbo sprožila pomisleke glede realnosti rezultatov.
Ribarič-Lasnikova pa je županu pojasnila, da je eden od razlogov, da monitoring zraka prestavljajo na prihodnje leto, ta, da je izvajalec o monitoringu že obvestil izbranega hmeljarja, čeprav so predstavniki Civoza zahtevali, da se ga opravi brez predhodne najave. »Ker se ena stran očitno že v naprej ne strinja z načinom izvedbe, ni smiselno vztrajati. Zato smo se odločili, da to prestavimo, saj si želimo, da bi rezultatom, ko bodo znani, verjeli vsi, tako občani kot tudi hmeljarji,« pojasnjuje Ribarič-Lasnikova.
