Obvestilo občana, da se je nad Koroško Belo v občini Jesenice zopet začel premikati plaz Čikla, domnevno zaradi dežja in težkih kamionov, ki po gozdni cesti prevažajo žagano hlodovino, poškodovano zaradi lubadarja, je pri krajanih Koroške Bele sprožilo veliko strahu.
Njihov sokrajan je o tem prejšnji teden obvestil upravo za zaščito in reševanje, občino in občinskega poveljnika civilne zaščite Igorja Arha. Ta je krajane pomiril in opozoril, da je omenjeni plaz aktiven, premiki pa so opazni ob vsakem deževju. Tudi z občine Jesenice so sporočili, da ni šlo za izredni, temveč običajni dogodek, ogroženost prebivalcev pa ni zaradi tega nič večja. Pomirjujoče besede pristojnih po mnenju Roberta Sušanja iz civilne iniciative Plazovi nad Koroško Belo krajanov, po podatkih statističnega urada jih v vasi živi več kot 2200, niso povsem pomirile, saj vsaka takšna informacija med njimi sproži veliko strahu.
Več kot dvajset pretečih nevarnosti
Kar več kot dvajset zemeljskih plazov in podorov nad Koroško Belo je aktivnih, so pokazali izsledki po lanskih terenskih raziskavah Geološkega zavoda Slovenije, ki so jih spomladi predstavili na ministrstvu za okolje in prostor. Plazova Urbas in Čikla predstavljata najbolj resno grožnjo naselju. V prvem se premika kar 900.000 kubičnih metrov materiala, v drugem pa se v prihodnje lahko v premike vključi okoli 140.000 kubičnih metrov zemljine. Oba bi ob sprožitvi povzročila veliko nevarnost za Koroško Belo.
Na plaz Urbas bi lahko vplivale slabe vremenske razmere z močnim in dolgotrajnim deževjem ali taljenjem snega, morebitni večji enkratni premik plazu, ki bi zajezil odtok hudournika Bela, ali močnejši potres. Plaz Čikla se je aprila lani že premaknil 400 metrov daleč po strugi potoka Čikla, zato strokovnjaki ocenjujejo, da se kaj podobnega, morda celo z večjo intenzivnostjo, lahko ponovi.
Da je ob takšnih novicah težko mirno spati, so konec junija poudarjali vaščani, ko so jim v nabito polni dvorani domačega gasilskega doma pristojni predstavili izsledke raziskav. Predstavili so tudi ukrepe, ki bi izboljšali varnost Beljanov. »Eden od predlaganih ukrepov je tudi sanacija in čiščenje struge potoka Bela. To bo podjetje VGP iz Kranja, državni koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda na območju zgornje Save, začelo izvajati že prihodnji teden,« so sporočili z občine Jesenice. »Dela bo izvajalec začel na odseku od mostu čez potok Bela pri gasilskem domu do prve prodne pregrade. Sledili bodo sanacija struge na drugih odsekih skozi naselje Koroška Bela, povišanje prodne pregrade pri vodostanu ter gradnja dveh novih prodnih pregrad v strugi potoka Bela nad Koroško Belo,« dodajajo.
Sistem spremljanja plazov že jeseni
Za potrebe gradnje novih pregrad bo treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe gozdne vlake oziroma zgraditi novo cesto. Zanjo bo občina po trenutnih ocenah namenila 50.000 evrov, dela pa naj bi končali maja prihodnje leto.
»Vsi navedeni ukrepi bodo pripomogli k zmanjšanju ogroženosti prebivalcev zaradi morebitnih pobočnih premikov, saj bo sanirana struga prispevala k boljšemu odvajanju padavinske vode in plavin, prodne pregrade pa bodo zadrževale večje količine plavin, ki bi sicer lahko ogrozile kraj,« menijo na občini. Skupaj z Geološkim zavodom Slovenije in podizvajalci prav tako pripravljajo sistem opazovanja pobočnih premikov, ki bo pripomogel h kakovostnemu in pravočasnemu obveščanju prebivalcev ob morebitni nevarnosti. Vzpostavitev sistema bo občino stala približno 30.000 evrov, še enkrat toliko pa bo vsako leto treba odšteti za spremljanje. »Sistem spremljanja bo vzpostavljen še letošnjo jesen,« zagotavljajo na občini.
Domačini so takšnih novic veseli, še bolj zadovoljni pa bodo, ko bodo lahko na svoje oči opazovali napredek pri zagotavljanju večje varnosti pred plazovi, pravi Tomaž Zaveljcina iz civilne iniciative Plazovi nad Koroško Belo. »Povsem varni verjetno ne bomo nikoli, veseli pa smo, da so se po naših vztrajnih pobudah stvari začele premikati,« še dodaja.
