Nacionalni inštitut za javno zdravje je skupaj s partnerji vzpostavil projekt za odgovoren odnos do pitja alkohola, katerega namen je odpraviti oziroma zmanjšati v slovenskem okolju močno izstopajoče tvegano in škodljivo pitje alkohola. Skupaj s stroški prometnih nezgod, nasilja v družini in drugih kriminalnih dejanj je namreč s pitjem alkohola povezanih za okoli 234 milijonov evrov različnih stroškov na leto. Temu je treba prišteti številne še bolj skrb vzbujajoče posledice in stiske, ki globoko zarežejo v odnose v družini, na delovnem mestu, v šoli itd.
Podatki kažejo, da sodi Slovenija med države z največjo porabo alkohola na posameznega prebivalca, posledice velike porabe pa se kažejo tako na zdravju posameznika, ki prekomerno uživa alkohol, kot na ravni družbe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije Slovenija skupaj z državami EU, Norveške in Švice tvori regijo, kjer živijo največji porabniki alkohola na svetu. Poraba je v tej regiji dvakrat višja od svetovnega povprečja. »A Slovenija izstopa tudi znotraj te regije. V desetletju od 2003 do 2014 je imela Slovenija višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega najmanj 15 let in več, v primerjavi z omenjeno regijo in tudi v primerjavi z EU. Glede na rezultate raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog v Sloveniji iz leta 2016 narašča tudi odstotek oseb, ki se opijajo enkrat ali trikrat na mesec ali pogosteje,« je s skrb vzbujajočimi podatki utemeljila vzpostavitev projekta za odgovorno pitje direktorica NIJZ Nina Pirnat.
V Sloveniji prevladuje mokra kultura
Projekt SOPA, katerega kratice pomenijo Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, bo trajal do konca leta 2020. V tem času naj bi povezal skupne aktivnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj je za spremembo odnosa do alkohola v družbi potrebno učinkovito delo s posamezniki, njihovimi svojci in ljudmi na terenu. Rešitve naj bi nato uvedli v sistem, je poudarila predsednica usmerjevalnega odbora projekta Vesna Kerstin Petričz Ministrstva za zdravje RS.
»Slovenija spada med tako imenovane mokre kulture, kjer je alkohol družbeno sprejet in družba kljub posledicam tolerira, da mnogi pijejo alkoholne pijače, ker jim ponujajo užitek, pomenijo družbeno vezivo in so del praznovanj,« je opozorila vodja projekta SOPA Tadeja Hočevar z NIJZ. Prepričana je, da lahko v taki družbi dosežemo dolgoročne rezultate in vzpostavimo odgovoren odnos do pitja alkohola le, če bomo odnos do pitja alkohola nagovarjali celovito in sistematično. Zato bodo v projekt, ki temelji na uvedbi interdisciplinarnega pristopa k odkrivanju in podpori pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola med odraslimi prebivalci v 18 lokalnih okoljih po Sloveniji, vključili deležnike iz zdravstvenega in socialnega sektorja in izvajalce, ki vsakodnevno delajo z ranljivi skupinami in imajo veliko izkušenj s terena. Vključili bodo tudi občine, policijo in medije.
Še je čas za ukrepanje
Projekt bo usmerjen predvsem v iskanje tistih posameznikov, ki tvegano ali škodljivo pijejo, a še niso razvili sindroma odvisnosti od alkohola. Pri teh je še čas, da se zavedo, da lahko s takim vedenjem zaidejo v odvisnost, o čemer ljudje po navadi niti ne razmišljajo. Predvideno je, da naj bi opravili okoli 60.000 presejanj in dejansko obravnavali okoli 9000 posameznikov s tveganim ali škodljivim pitjem alkohola. Predvideva se, da naj bi bilo vsaj 540 obravnav uspešnih in bodo te osebe po svetovanju pile manj tvegano oziroma abstinirale, je dejala Hočevarjeva.
Za lažjo prepoznavo posameznikov, ki že pijejo tvegano, v sklopu projekta že izobražujejo različne profile zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Dodatno bodo izobrazili tudi družinske zdravnike, zdravnike medicine dela, športa in prometa, diplomirane medicinske sestre, pa tudi ginekologe, kardiologe, gastroenterologe, specialiste s področja transfuzijske medicine, urgentne zdravnike, otorinolaringologe in onkologe. Velik poudarek bo na dodatnem izobraževanju socialnih delavcev. V vsakem izmed 18 lokalnih okolij bodo dodatno izobrazili vsaj tri socialne delavce, ki bodo prenašali svoje znanje na druge, v projekt pa vključili tudi druge izkušene izvajalce s terena, ki vsakodnevno delajo z ranljivi skupinami.
»Včasih so imeli vsi centri za socialno delo zaposlene sodelavce, ki so se ukvarjali s problematiko alkohola, danes pa se ta profil na žalost izgublja, kar glede na mokro kulturo v Sloveniji ni dobro,« opozarja tudi član razvojne ekipe SOPA Štefan Lepoša, socialni delavec z dolgoletnimi izkušnjami na področju alkoholne problematike. Meni, da bo z dodatnim izobraževanjem več strokovnjakov, ki bodo znali prepoznati osebe, ki pijejo prekomerno, in hkrati z njimi krajša tudi pot do implementacije pristopa njihovega odkrivanja na sistemski ravni.
