10,5 litra je bila leta 2016 registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. V primerjavi z letom prej se je znižala za liter na prebivalca v tej starostni skupini.
Spodbudno je, da se je poraba alkohola znižala, poudarjajo na NIJZ. A je še vedno previsoka: Slovenija že desetletja presega povprečje registrirane porabe alkohola v primerjavi s preostalo EU. Finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, tako preseže koristi, ki jih ima od prodaje alkohola. Stroka pri tem opozarja na številne negativne učinke na zdravje, med drugim rakotvornost.
»Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje nastanka nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Tveganje nastanka raka je povezano s pivskimi navadami in količinami zaužitega alkohola, « pojasnjuje dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ.
87 litrov piva, 48 litrov vina in 2 litra žgane pijače je leta 2016 v povprečju popil prebivalec, starejši od 15 let.
Pollitrska pločevinka piva ima podobno energijsko vrednost kot rezina belega kruha.
Poleti zaradi višjih temperatur ljudje potrebujejo več tekočine, opozarjajo strokovnjaki za javno zdravje, alkoholne pijače pa žeje ne preženejo. Ravno nasprotno, telo dodatno dehidrirajo.
»Že blaga izsušitev ali dehidracija, to je zmanjšanje količine telesnih tekočin za en do dva odstotka, lahko bistveno zmanjša naše telesne in duševne sposobnosti. Najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine je vodovodna pitna voda, priporočamo pa tudi blage nesladkane čaje. Izotonične pijače so za nadomeščanje tekočine primerne le ob vzdržljivostnih telesnih naporih, ki trajajo več kot eno uro,« pojasnjuje dr. Urška Blaznik z NIJZ
