Britancem ni niti malo prav, da poslanci in lordi za veliko pivo v kakšnem od lokalov v parlamentarni palači plačajo skoraj pol manj kot oni, ko jih naročijo v pubih.
Povprečni Otočan v pubu za veliko pivo (pinto) plača najmanj pet funtov (v Londonu šest). Poslanci, lordi in vsi drugi, ki jih nagibajo v kakšnem od številnih lokalov in restavracij v westminstrski parlamentarni palači, pa samo nekaj več kot tri funte. Pinta carlsberga v parlamentarnem lokalu Strangers' Bar stane samo 3,35 funta. Kozarec rdečega vina, za katerega v pubih odšteješ od šest do sedem funtov, v tem baru stane več kot pol manj; 2,75 funta, steklenica francoske penine (šampanjca), ki je najbolj priljubljena pijača zakonodajalcev, v parlamentu stane 35, v pubih najmanj 55 funtov (drugod še precej več). Podobna razlika kot pri žeji je tudi pri lakoti. Za najcenejše dobro kosilo v parlamentu odšteješ dobre štiri funte. V pubih bi najmanj enkrat več. Zakaj? Ker sta pijača in hrana za poslance, lorde in njihove mnoge goste, ki jih častijo v parlamentarni palači, subvencionirani. Za sploh ne majhno lakoto in žejo poslancev, katerih osnovna letna plača je 77.379 funtov (slabih 100.000 evrov), in lordov, ki nimajo plač, za vsak dan, preživet v parlamentu, lahko zahtevajo do približno 60.000 funtov na leto, so davkoplačevalci v zadnjem finančnem letu prispevali 4,4 milijona funtov.
To je tri četrt milijona več kot leto prej. Brexitske razprave, ki pogosto trajajo pozno v noč, niso poceni. Davkoplačevalci prispevajo tudi 300.000 funtov na leto za vzdrževanje parlamentarnih lokalov in restavracij. Ob branju najnovejšega letnega poročila o žeji in lakoti v parlamentarni palači so zdaj zelo jezni. Posebno, zato ker poslanci, ki samo z osnovno plačo zaslužijo približno dve in pol povprečni otoški plači, za pijačo in jedačo na delovnem mestu porabijo veliko manj kot Otočani, ki obiskujejo pube.
Številni kritiki pravijo, da je nerazumno, da politiki še vedno uživajo umetno znižane cene pijač in hrane, še posebej, ker je velik del denarja davkoplačevalcev namenjen uživanju alkohola zakonodajalcev. Vodstvo parlamenta jih brani, češ da v veliki meri je temu tako, ker v poslanskem in lordskem domu delajo tudi pozno zvečer in celo v nočnih urah, kar se sicer ne zgodi prav velikokrat.
Vse bolj žejni in lačni
Zdaj v parlamentu sicer popijejo in pojedo za približno tretjino manj funtov, kot so v rekordnem finančnem letu (od prvega aprila 2013 do zadnjega marca 2014), a žeja in lakota se od takrat vsako leto povečata. V zadnjem finančnem letu sta se za 20 odstotkov. Bolj žejni in lačni so poslanci, saj so davkoplačevalce stali 3,1 milijona, lordi pa 1,35 milijona.
Predsednik parlamenta John Bercow je nedavno priznal, da ga skrbi pivska kultura v domu britanske demokracije, ki je v preteklosti že »pomagala« do incidentov in zamujanja pomembnih glasovanj. Nekdanji poslanec Eric Joyce na primer je moral na zatožno klop, ker je v omenjenem Stranger’s Baru leta 2012 premlatil poslanskega kolega, še en nekdanji poslanec Mark Reckless pa je na primer priznal, da se leta 2010 ni mogel udeležiti nočnega glasovanja v poslanski zbornici, ker je bil preveč pijan. Dobrodelna organizacija Alcohol Concern, ki pomaga alkoholikom, je že večkrat (zaman) zahtevala, da v parlamentarni palači nehajo streči alkohol.
