V lordski zbornici je trenutno 670 dosmrtnih članov, 87 dednih lordov (iz aristokratskih družin, ki so veliko stoletij do nedavnega prevladovale v zbornici) in 26 škofov. Vsem tem bolj ali manj priletnim gospodom in gospem (povprečna starost je 69 let, skoraj petina lordov pa ima več kot 80 let) so skupne tri reči: nihče jih ni izvolil, nihče izmed njih ne dobiva plače, vsi, ki se potrudijo priti v parlament (se »štempljajo«), pa za svoj trud dobijo po 412 evrov na – dan. Če pridejo vsak delovni dan, dvajset dni na mesec, se nabere zelo spodobnih 8240 evrov oziroma skoraj sto tisoč evrov na leto (98.880, če smo natančni), za katere jim ni treba položiti nobenega računa. Po strankarski pripadnosti imajo trenutno majhno prednost konservativni lordi, ki jih je 226. 212 je laburističnih lordov, 101 je iz liberalnodemokratske stranke (čeprav ima v poslanski zbornici po zadnjih volitvah samo osem poslancev), 179 pa jih ni strankarsko opredeljenih.
Odsluženi politiki, prijatelji politikov, donatorji strank…
Najsrditejši kritik lordske zbornice je Škotska nacionalna stranka SNP, tretja največja stranka v britanskem parlamentu, ki zaradi »načelnosti« noče nobenega sedeža v njej in glasno zahteva njeno ukinitev. Lordsko zbornico so nekoč že ukinili, ker so jo imeli za nekoristno in nevarno, a to je bilo daljnega leta 1649, vendar samo za krajši čas. Šele pod Blairovo vladavino (1997–2007) so jo delno reformirali in iz nje pregnali veliko večino dednih lordov, ki pa so jih zamenjali z imenovanimi. Med temi prevladujejo odsluženi in na volitvah poraženi politiki, prijatelji vodilnih politikov ali prijatelji njihovih prijateljev, veliko pa je tudi izredno bogatih Britancev, ki so postali lordi, ker so polnili strankarske blagajne. Nov plaz kritik na svojo zbornico so sprožili lordi sami. Na dan je prišlo, da je za življenja prejšnjega parlamenta, od leta 2010 do leta 2015 oziroma na vrhuncu varčevalne politike vlade, 62 lordov pobralo za skoraj pol milijona dnevnic, ne da bi enkrat samkrat sodelovali pri glasovanju ali v razpravi. Z drugimi besedami: v parlament so prihajali samo zato, da so zahtevali 412 evrov dnevnice, kar je povsem zakonito, saj jim ni treba ne glasovati ne razpravljati, če nočejo. To je samo najnovejši razlog za oceno Družbe za volilno reformo, da je lordska zbornica obupna potrata javnega denarja in da bi jo zato morali ukiniti.
Kokainski lord
Veliko škodo je lordski zbornici prinesel nedavni škandal, za katerega je poskrbel lord Sewel, ki ga je tednik Sun on Sunday posnel, ko je v družbi prostitutk, tudi z njihovih prsi, vdihaval kokain. Ta najnovejši škandal otoškega parlamentarca, 69-letnega poročenega laburističnega politika, ki je bil v lordski zbornici devetnajst let, zahvaljujoč prijatelju Tonyju Blairu, je bil toliko večji, ker je bil lord Sewel eden izmed plačanih lordov (več kot 118.000 evrov na leto), saj je bil ne samo član zbornice, ampak tudi njen podpredsednik in predsednik odbora za privilegije in standarde vedenja lordov. Lord Sewel, ki je odstopil z obeh položajev in zapustil parlament, je imel zelo pokvarjene »standarde vedenja« pri porabi denarja davkoplačevalcev. Pohvalil se je, da na dan porabi blizu tristo evrov, med drugim za mamila, in dejal, da je premier Cameron najplitvejši in najbolj izumetničen premier v zgodovini. Prav Cameron je zdaj pod pritiski, naj se zaradi najnovejših problemov z lordi odpove predvidenemu imenovanju novih petdesetih lordov, večinoma konservativnih, ki bi povečali število lordov na več kot 800 in povišali ceno lordske zbornice na skoraj 1,8 milijona evrov na leto. Zelo verjetno bo vztrajal, ker bi rad okrepil konservativne lorde v zbornici, ki jo potrebuje za »štempljanje« vrste kontroverznih zakonskih predlogov konservativne vlade in za nagrajevanje bogatih Britancev, ki se radi ločijo od nekaj sto tisoč do milijonov za to, da dobijo lordski naslov. Pa taka demokracija (vladavina ljudstva)!
