Nova španska socialistična vlada premierja Pedra Sancheza sporoča, da bo ravnala v skladu s »pravno podlago«, da se odstranijo posmrtni ostanki nekdanjega španskega diktatorja Francisca Franca (1892–1975) iz megalomanskega mavzoleja v Dolini padlih (Valle de los caidos). Gre za star politični dolg Socialistične stranke (PSOE) demokraciji, da dokončno opravi s posledicami državljanske vojne (1936–1939) in s 36-letno Francovo diktaturo. Španija je edina država v Evropi, ki še ohranja spominsko obeležje fašističnemu diktatorju.
Zbirališče skrajne desnice
Ena prvih Sanchezovih zavez po prevzemu oblasti junija letos je bila, da čim prej uresniči leta 2007 sprejeti zakon o zgodovinskem spominu in parlamentarno resolucijo iz maja 2017, ki določata ekshumacijo ostankov Francisca Franca iz Doline padlih. Prejšnja konservativna vlada Ljudske stranke je kot dedinja Francovih ideoloških predpostavk ta zakon in resolucijo preprosto ignorirala, Sanchez pa se je namenil poseči v to temo in izpeljati državno reparacijo za zločine, storjene v državljanski vojni in v času diktatorske represije. Doslej je bila Dolina padlih kraj cerkvenih obredov najbolj nazadnjaškega dela španske duhovščine in romanja pripadnikov fašističnih organizacij. Namen nove vlade pa je spremeniti Dolino padlih v spomenik žrtvam vojne in represije ali, kot omenjajo mediji, v vojni muzej.
Dolina padlih, ki leži 50 kilometrov severozahodno od Madrida v gorovju Guadarrama, je megalomanski kompleks. Sestavljajo ga opatija, katoliška bazilika, daljša od vatikanske, in hotel za obiskovalce. Bazilika je vzidana oziroma izkopana v skalnato gorovje, na njenem vrhu se pne 150 metov visok križ, v podzemskem delu je kripta. Gradnjo kompleksa je ukazal Franco leta 1940 v spomin na »nacionalno križarsko zmago« proti »komunističnim silam«, kjer naj bi našli poslednje počivališče »padli za Boga in Španijo«. V dekretu za gradnjo je zapisal: »Spomenik mora biti zgrajen v skladu z veličino starih monumentov, ki bo izziv časa in pozabe.« Gradnjo je tudi osebno nadzoroval. Po ocenah nekaterih zgodovinarjev je v izkopavanje v skalnato goro vpregel 20.000 vojnih ujetnikov in političnih zapornikov. Kompleks je bil končan leta 1958, takrat je v opatijo naselil 20 benediktinskih menihov, zadolženih za upravljanje doline.
Inavguracija spomenika z vsemi vojaškimi in cerkvenimi časti je bila 1. aprila 1959. To je bil tudi čas, ko je Francov režim iskal zunanje zaveznike, v tej zvezi je decembra istega leta napovedal obisk Španije tedanji predsednik ZDA Dwight Eisenhower. Zato je Franco, zavedajoč se, da je njegov režim pod budnim očesom mednarodne javnosti, pred inavguracijo razglasil Dolino padlih za spomenik sprave. V kripti pod obema prečnima ladjama bazilike je dal prenesti poleg posmrtnih ostankov svojih borcev in privržencev še ostanke ustreljenih nasprotnikov, žrtev represije iz skupnih grobov po Španiji. Po zbranih podatkih so od leta 1959 do vzpostavitve demokracije leta 1983 tja premestili ostanke 33.847 oseb, od katerih za 12.410 oseb ne vedo imen. Tri dni pred odprtjem je Franco dal preseliti in pokopati pred glavni oltar tudi ostanke Joseja Antonia Prima de Rivere, ustanovitelja in vodje španske fašistične stranke Falanga Espanola, ki je bil ustreljen leta 1936. Mesto na drugi strani oltarja je rezerviral zase, kamor so ga tudi pokopali leta 1975.
Sedanja socialistična vlada se je odločila, da bo ekshumacija Franca in Prima de Rivere izvedena v naslednjih dneh ali tednih. Potekala naj bi brez skrivnosti in pompa ter s spoštovanjem, dolžnim v skladu z zakonom za premeščanje posmrtnih ostankov. Predstavniki vlade so se s Francovimi dediči pogovarjali o njegovi premestitvi v družinski grob, a so se ti temu uprli in od vlade zahtevajo, da se njegovega groba ne dotika.
Vnuki ne dovolijo selitve
Poglavar benediktinskih menihov v Dolini padlih, prior Santiago Cantera, ki sam prav tako nasprotuje odstranitvi ostankov, je pred dnevi povedal, da ima notarsko overovljene izjave vseh sedmih Francovih vnukov, da ekshumacije ne dovolijo. Nasprotujejo ji tudi neofašistične politične organizacije in Francova fundacija, v znamenje nasprotovanja so že organizirali več protestov pod geslom »Ne dotikaj se Doline padlih«.
Socialisti pa pravijo, da bi to bilo enako, kot če bi danes imela svoj spomenik Hitler v Nemčiji ali Avstriji in Mussolini v Italiji. Sanchez sprejeto odločitev o spremembi spomenika namerava izvesti, saj sprave ne bo brez uresničitve zakona o zgodovinskem spominu, da se izkopljejo, identificirajo in izročijo sorodnikom ostanki žrtev Francove diktature, ki ležijo v več kot 2000 skupnih grobovih po vsej Španiji. Ob tem bo treba še ugotoviti usodo 143.353 izginulih. Do tega števila je v sodni preiskavi prišel sodnik Baltasar Garzon leta 2008.
