Mednje spada tudi odločitev aktualne vlade, da se iz Doline padlih (El Valle de los Caidos) odstranijo posmrtni ostanki Francisca Franca (1892-1975). Gre za mavzolej, ki si ga je diktator dal postaviti in ki naj bi simboliziral narodno spravo, toda za žrtve in nasprotnike bivšega režima simbolizira predvsem grozodejstva 40-letne diktature.

Mavzolej gradili politični zaporniki

Zakon o zgodovinskem spominu, ki ga je španski parlament sprejel leta 2007, med drugim predvideva ekshumacijo in identifikacijo ljudi, ki so bili usmrčeni v času diktature in pokopani v skupne grobove, ter odstranitev frankističnih simbolov z javnih mest. V okviru tega namerava socialistična vlada Luisa Rodrigueza Zapatera izkopati in odstraniti Francove ostanke, ki so za glavnim oltarjem bazilike v Dolini padlih (to območje leži 50 kilometrov severozahodno od Madrida). Mavzolej so začeli graditi leta 1940 na Francov ukaz z dvojnim namenom, kot je zapisano v njegovem ukazu: služil naj bi kot mavzolej, kjer bi bil sam pokopan, hkrati pa kot spomenik "padlim v naši slavni sveti vojni".

Gradilo ga je okoli 20.000 političnih zapornikov, mnogi med njimi so na tem kraju tudi umrli zaradi težaškega dela ali pri poskusu pobega. Spomenik je bil dokončan leta 1958, ko je diktator spremenil prvotni namen in ga razglasil za simbol sprave med Španci. Ker je bila katoliška cerkev povezana z režimom, je to zamisel leta 1960 odobraval tudi papež Janez XXIII. Kraj obeležujeta napis "Umrli za Boga in Španijo" ter 150 metrov visok križ, najvišji na svetu. Dolina padlih je vse od začetka v lasti španskega spomeniškega varstva, njo in prihodke od turizma pa upravljajo benediktinski redovniki, ki skrbijo tudi za Francov grob.

Vlada lahko grob preseli brez soglasja sorodnikov

O nadaljnji usodi njegovega groba pa bo odločala posebna skupina 13 strokovnjakov, ki jo je pred časom imenoval Rodriguez Zapatero. Po njegovih besedah bodo posmrtne ostanke diktatorja, če se bo komisija odločila za ekshumacijo, izročili sorodnikom, da ga pokopljejo na drugem kraju. Odločitev naj bi padla novembra letos. Francovi sorodniki temu nasprotujejo, njegova hči Carmen Franco zahteva spoštovanje do svojega očeta in pravi, da "družina želi, da ostane tam, kjer je, to je v baziliki". Odstranitvi nasprotujejo tudi benediktinski fratri in desne politične stranke.

Naloga posebne komisije je, da poleg tega predlaga, kako spremeniti Dolino padlih, ki jo nekateri označujejo kar za "tematski park diktature", v "demokratski spomenik za spravo španskega zgodovinskega spomina". A to sta neuspešno poskušala že nekdanja premierja Adolfo Suarez (1976-1981) in Felipe Gonzalez (1982-1996). Zdajšnji sekretar vlade Ramon Jauregui pa je dal vedeti, da lahko vlada brez pristanka Francovih sorodnikov odstrani njegov grob. Dejal je: "Čas je že, da se nacional-katolicistična ikona spremeni v kraj sprave vseh." Baskovski senator Inaki Anasagasti je izrazil mnenje, da je "sramota, da ta simbol fašizma še sploh obstaja. Najbolje bi bilo Dolino padlih kar razstreliti, ker do spravnega spomina ne bo prišlo." Nekdanji sekretar Komunistične stranke Santiago Carrillo pa meni, da bi morali iz Doline padlih "odstraniti ostanke diktatorja in križ ter jo spremeniti v laični kraj, saj so tam pokopani borci, ki niso bili verni". Dolino padlih bi bilo treba po njegovem prepričanju spremeniti v muzej o tem, kako se je ta grozljivi spomenik gradil.