"Če se posvetimo identifikaciji ostankov v množičnih grobiščih prek analize DNK, lahko pozabimo na reševanje drugih zločinov za naslednji dve ali tri leta, saj bodo laboratoriji preobremenjeni," je za španski časnik ABC povedal Miguel Angel Santano, ki meni, da je glede na čas in stroške nemogoče, da bi uradni laboratoriji prevzeli to delo.
Obenem je Santano poudaril, da bi bilo glede na starost posmrtnih ostankov včasih težko doseči želeni rezultat. "V veliko primerih bomo lahko zgolj zaključili, da je možno ali da ne moremo izključiti, da gre za neko osebo - in to po več mesecih velikega truda," je še povedal Santano. ABC, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, ob tem ocenjuje, da bi analiza DNK stala najmanj 137 milijonov evrov.
Znan španski sodnik Baltasar Garzon je oktobra sprožil preiskavo o izginotju skoraj 115.000 ljudi, ki so izginili v obdobju španske državljanske vojne med letoma 1936 in 1939 in v prvih letih Francove diktature, ki je trajala do leta 1975. V okviru preiskave je že odredil odprtje 19 množičnih grobišč po vsej državi.
Preiskavi ostro nasprotuje špansko tožilstvo, ki meni da Garzon "nima kvalifikacij, da bi lahko izvedel to preiskavo", saj ne gre za "subjekt, kjer bi veljala pravila univerzalnega prava", pač pa je to odvisno "od sodišč v posamezni regiji, kjer so bili zločini storjeni". Nasprotuje ji tudi opozicijska konservativna Ljudska stranka, ki trdi, da bi samo odprla stare rane.
