Ubijanje svetega jelena (Yorgos Lanthimos, 2017)
Prvo ime sodobne grške kinematografije, ki je širšo javnost šokiralo s svojim drugim celovečercem Podočnikom, ostaja zvesto svojemu humorju absurda tudi v zadnjem filmu. Ubijanje svetega jelena je Lanthimosov drugi film v angleščini, Colinu Farrellu, ki je igral v njegovem prejšnjem filmu Jastog, pa se tokrat pridružujeta Nicole Kidman in Barry Koegan. Bizarna zgodba, ki bi bila lahko tragedija, komedija in nadnaravna grozljivka ali vse v enem, se začne, ko idilo priznanih zdravnikov s svojim ultimatom naruši fant Martin, zakonca pa sta postavljena pred bolečo izbiro, ki v nobenem primeru nima srečnega konca.
Iztrebljevalec 2049 (Denis Villeneuve, 2017)
Kako posneti nadaljevanje filma, za katero večina meni, da sploh nikoli ne bi smelo biti posneto? Tako da angažiraš enega od najboljših režiserjev današnjega časa in mu pustiš, da uresniči svojo vizijo. Kanadski režiser Denis Villeneuve v Iztrebljevalcu 2049 glede na predhodnika ni pokazal veliko vsebinske izvirnosti, je pa klasiko Ridleyja Scotta nadgradil vizualno in zvočno ter ustvaril osupljivo sliko prihodnosti. Harrison Ford, ki je v Iztrebljevalcu igral glavno vlogo, v nadaljevanju ostaja v stranski vlogi, odsotnost Rutgerja Hauerja pa je Villeneuve zapolnil z Ryanom Goslingom.
Sicario 2: Vojna brez pravil (Stefano Sollima, 2018)
Ni pa Denis Villeneuve samo tisti, ki posnema druge, ampak tudi drugi posnemajo njega. Villeneuve je namreč pred tremi leti posnel mojstrski kriminalni triler Sicario: Onkraj zakona, ki je bolj kot z osupljivo kinematografijo navdušil s surovim prikazom moralno spornega boja ameriških organov pregona z mehiškimi mamilarskimi karteli. Ko smo vstopili v mehiški Suárez, ni bilo povsem jasno, kdo je policist in kdo zločinec. Brutalne metode strokovnjaka za kartele Alejandra (Benicio Del Toro) so se zdele kot edina možna taktika. Po letošnjem nadaljevanju pa lahko menda ugotovimo – Del Toro ima končno svojo franšizo.
Skrivnostno ogledalo (Tim Hunter, 2018)
Nicolas Cage v zadnjih letih ni ime, ki bi obetalo gledljiv film, enako pa je tudi s Skrivnostnim ogledalom, ki ga lahko prodajo le pompozni opisi, kot so misteriozni, seksualni ali psihološki triler, grozljivka in napeta drama. V resnici je film o paru, ki kupi motel, v katerem se zgodi umor, zraven pa dobi še posebno ogledalo, velika zmešnjava, v kateri je jasno samo to, da mora Cage v vlogi Raya rešiti sebe in da motel obiskujejo čudni gosti z lokalnim šerifom na čelu. Amatersko posnet film s slabim scenarijem, v katerem ne pridemo do zadovoljivega konca, je izguba časa že za gledanje na televiziji, kaj šele v kinu.
Coexister (Fabrice Éboué, 2017)
V kinu si lahko ogledate še eno v vrsti pretiranih komedij zmešnjav, le da je tokratno zakrivila francoska produkcija. Režiser Fabrice Eboué, ki v filmu igra glasbenega producenta Nicolasa Lejeuna, je menda na spletu naključno naletel na posnetek glasbene skupine duhovnikov. V filmu je ta skupina v duhu časa sestavljena iz župnika, imama in rabina. Norčavi humor in zlizani klišeji ne bodo manjkali niti tokrat, prav tako pa ne sporočilo, da lahko verske in kulturne razlike premostimo zgolj združeni.
