Terminal (Vaughn Stein, 2018)
Po Volku z Wall Streeta (2013) sta se v istem filmu znova znašli Katarina Čas in odlična Margot Robbie. Tokrat lahko računata še na duhovitega Simona Pegga, pa Mika Myersa, Maxa Ironsa in Nicka Morana. Zasedba resda hudo obeta, a prvi celovečerec Vaughna Steina je film, ki bo po hitrem postopku odhitel v pozabo. Noir triler sicer dobi nekaj točk na račun slastne kinematografije in dobrega vzdušja, pri čemer prednjači klasična trojica nasilja, prevar in pohote, kar pa ne more zakriti očitnega vsebinskega primanjkljaja.
Oblika vode (Guillermo del Toro, 2017)
V sklopu letošnjega Filma pod zvezdami si lahko med drugim (znova) ogledate tudi lansko filmsko pravljico mehiškega režiserja Guillerma del Tora. Tisto fantazijsko romantično dramo, ki je sprva prejela kar trinajst nominacij za oskarja, a potem domov odnesla »zgolj« štiri. Pripoved o nemi čistilki, ki se zaljubi v človeku podobno in napol mitično dvoživko, obkljuka tipične prijeme mehiškega režiserja. Resnično je pomešano s pravljičnim, romantično pa z mehko socialno kritiko. Povodni mož se iz valov Ljubljanice seli na ljubljanski grad.
Budimfešta (Xavier Gens, 2018)
Vincent in Arnauld sta prijatelja, ki sta skupaj diplomirala, sedaj pa skupaj delata. Plačana sta dobro, a kaj ko se na delovnem mestu dolgočasita. Ko jima slačifant pove zgodbo o Budimpešti in tamkajšnjih norih zabavah, skleneta pustiti službo in ustanoviti podjetje, prek katerega bosta v madžarski prestolnici organizirala fantovščine. Francoska komedija kajpak ne pozabi na vzhodnoevropske stereotipe in se glede na silne zmešnjave bere zelo podobno kot kakšna Prekrokana noč (2009). Le da kot njena opazno slabša različica.
Svet prihodnosti (James Franco in Bruce Thierry Cheung, 2018)
Kaj je bilo našim kinematografom, da so na spored uvrstili najnovejši film Jamesa Franca, je podobno vprašanje, kot je, kaj je bilo Jamesu Francu, da je posnel Svet prihodnosti. Je pa popolnoma jasno, od kod je Franco dobil idejo. Pobesneli Max Georgea Millerja udarja iz vsakega prizora, ob Mili Jovovich pa včasih dobimo občutek, da se je film srečal še z Nevidnim zlom, a je realizacija Sveta prihodnosti slabša celo od tega, ne samo Pobesnelega Maxa. Da bi se potolažili s tem, da v filmu poleg Jovovicheve in Franca igrata tudi Lucy Liu in Snoop Dog, pa tudi ni (dovolj) velika uteha.
Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč (Gus Van Sant, 2018)
Gus Van Sant je po temačnih filmih Zadnji dnevi, Slon in Milk stopil na precej bolj optimistično stran in se lotil avtobiografske knjige ameriškega karikaturista Johna Callahana. Callahan je po prometni nesreči pristal v invalidskem vozičku, nato pa odkril strip in zdravilno moč umetnosti. Callahana igra Joaquin Phoenix, ki je še enkrat dokazal, da je eden največjih igralcev svoje generacije, v filmu Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč pa prikazal tako Callahanove e bolečine kot njegovo humorno stran in na koncu tudi voljo, da premaga voziček.
