Prav zaradi »napada« ameriških skladov na Slovenijo sta bila oba tudi povabljena na sprejem v rezidenco ameriškega veleposlaništva v Ljubljani ob državnem prazniku ZDA 4. juliju. Lidia je naglo odšla, ko je ugotovila, da je vsem jasno, zakaj je tam, Imre pa je veselo razpoloženje podaljšal še z obiskom veličastne predstavitve biografije staroste slovenskega odvetništva dr. Petra Čeferina isti večer v gradu Fužine, kajti nikoli se ne ve, kdaj bodo usluge spretne odvetniške pisarne prišle prav.
V prvo garnituro Bratovščine sinjega galeba spadajo seveda razvpita imena: Matej Narat in njemu bližnja Barbara Smolnikar, Borut Jamnik ter Marko Jazbec. Naratu, učencu Borisa Zakrajška, ki je kariero bankirja končal s propadom frankfurtske banke LHB, ki je bil zaradi odločilne besede pri dodeljevanju spornih tajkunskih kreditov »izgnan« z vrha Nove Ljubljanske banke v sam vrh kranjske Save, je uspel veliki lobistični dosežek, ko je bratovščini na prvo mesto v SDH uspelo »montirati« svojega Marka Jazbeca, ki so ga sicer kmalu odnesli žerjavisti Luke Koper. Toda luški sindikalisti so si tako na glavo nakopali na vrhu SDH Lidio Glavino (Jamnikov izbor) s podpredsednico Barbaro Smolnikar (Naratov izbor). Bratovščina je jasno dokazala, da široko obvladuje državno premoženje in celoten sistem nadzornikov v družbah v državni lasti.
Pa si poglejmo na bolj ali manj znanem primeru, kako bratovščina deluje. Pred nekaj leti, ko je Zavarovalnica Sava pod vodstvom predsednika uprave Zvoneta Ivanušiča postala nadpovprečno uspešna tako doma kot s prodorom v tujino, je bratovščina razprla krila poželenja – Savo je treba prevzeti. Prvi korak: Jamnik pošlje v Savo za nadzornika svojega večnega občudovalca Braneta Tomažiča, sicer upokojenega nekdanjega predsednika uprave igralniške družbe HIT (Jamnik je bil pri njem šef finančne službe). Drugi korak: Tomažič stopi v prijetne poslovne in prijazne odnose z Ivanušičem in ga podpira. Ves čas pa se dogaja pritajeno oprezanje za možnimi napakami v poslovanju zavarovalnice, ki bi lahko bile vzrok za odstavitev Zvoneta Ivanušiča. Za svojega človeka v vodstvu Save bratovščina izbere Jošta Dolničarja, sicer predsednika Veslaške zveze Slovenije, kjer naj bi bil vzornik mladim športnikom. Tretji korak: ko Zvone Ivanušič ugotovi, da se je dejavnost Save tako razširila, da bi potrebovali novo poslovno hišo v Ljubljani, se odloči za nakup palače nekdanjega Rigelnikovega ACH. Z idejo in ceno seznani upravo in nadzornike, brez zapletov posel postane realnost. Takrat pa vstopi v igro Tomažič, ki ugotovi, da je bil nakup sumljiv, predrag in netransparenten. Koraki se spremenijo v zastrašujoče topotanje po Ivanušiču, ki kot mož, kot se šika, hitro ugotovi, za kaj gre, in odstopi. Takrat nastopi veslač Jošt, ki takoj pomeče v vodo Ivanušičeve ljudi. Ivanušič se zateče na sodišče, še prej vse dogajanje kronološko opremljeno z dokumenti zavaruje pri ustrezni uradni instituciji, istočasno pa v strahu, da bi se lahko zadeva na sodišču zanj neprijetno končala, Tomažič razpiše osebni stečaj.
Sodiščem ne zaupamo, a se vseeno tožarimo
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako veliki so v resnici sodni zaostanki, s čim se omamljajo obiskovalci hrvaške plaže Zrće, kakšne spomine ima na snemanje kultnega filma Sreča na vrvici gospa, katere novofundlandec je bil glavni igralec, kakšen naj bi bil videti idealen dom za starejše… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
