Obvezna prodaja največje banke je podkrepljena z ugotovitvijo, da nemoralno bančno hazarderstvo in nenadzorovano tvegano poslovanje (dodeljevanje prijateljskih posojil ob pomoči političnih lobistov) niti slučajno ni ustavljeno, piše v tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika novinar Aleksander Lucu. Glede na prijateljsko in politično razdeljene vodstvene funkcije v NLB se pojavlja resen strah, da se bo zgodba ponovila. Tako v hipu odpade trditev, da hoče evropska komisija prodati slovensko državno srebrnino. Hoče le, da NLB kupi tuja banka, ki bo zanesljivo ustavila lahkotnost podeljevanja kreditov, za katere se že vnaprej ve, da ne bodo nikdar vrnjeni.
V Bruslju so tudi takoj grozeče dvignili obrvi ob kadrovski zasedbi v Slovenskem državnem holdingu (SDH). V poslovnem svetu neznana predsednica uprave Lidia Glavina, ki je arogantno preslišala vsa vprašanja o svojih dokazljivih izkušnjah, se je toliko časa poigravala s skrivanjem, čeprav bi morala kot izjemno izpostavljena javna osebnost o sebi odgovarjati na dolgo in široko, da jo je pograbil v svoje roke škandalozni bulvarski tisk in jo besedno in dobesedno slekel pred javnostjo.
Strogo posloven pogled Bruslja je namreč pravilno ugotovil, da bosta SDH in NLB v najkrajšem času v tesni povezavi, saj v obeh upravah in obeh nadzornih svetih večinoma sedijo odposlanci politike in plenilcev državnega premoženja, ki s sumljivo pridobljenim denarjem čakajo v tujini, da bodo čim ceneje in s čim ugodnejšimi krediti pokupili državno premoženje iz SDH. Postopek je jasen. V SDH in NLB se bodo naglo menjali nadzorniki in uprave, tako da bodo prišle na vrsto vse (vsaj večje) politične stranke s svojimi poslovnimi mrežami, ki politiki zagotavljajo večni finančni čokoladni preliv.
Tako je pred kratkim kot strela z jasnega napovedala svoj odstop članica uprave SDH Nada Drobne Popovič, ki jo iz ozadja z močno podporo energetskega in transportnega (desni sindikalisti na železnici) lobija na visoke položaje potiska kar njen mož Zoran Drobne. Zaščitniki Nade Drobne Popovič so namreč ugotovili, da je njena misija v SDH končana in bo treba požeti bogato klasje. Članica uprave SDH Drobne-Popovičeva namreč odhaja s popolnim vedenjem najbolj občutljivih skrivnosti poslovanja podjetij in družb v državni lasti, znane so ji tudi vse številke bodočih investicij. Zlata vredni podatki, ki pa jih z odhodom članici uprave ni treba zamolčati, kajti ne veže je nobena resna zaveza o poslovni tajnosti. Samo primer: nekdanji guverner z nekaj mandati dr. France Arhar je po odhodu iz Banke Slovenije nekaj časa zaradi lepšega vedril v zavarovalnici Vzajemna, kjer ga je visok dohodek stal kandidaturo za predsednika države, potem pa je vse podatke o poslovanju najuspešnejših in tudi najranljivejših slovenskih podjetij in družb odnesel v italijansko banko in si tako prislužil vodstveni položaj. Nikoli ga ni nihče vprašal o morali poslovnega hazarderstva, ki ga sedaj tako pogosto uporablja evropska komisija v primeru NLB.
Po Sloveniji pogosto frčijo krogle
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšne vse nove oblike dela se pojavljajo na trgu, kako je Slovenija vse pogosteje prizorišče obračunov balkanskih mafijcev, kakšen je običajen delovni dan v Luki Koper in kakšno prihodnost imajo električni avtomobili… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
