»Letos pričakujemo, da bomo imeli ob koncu leta približno 3,8 milijona evrov izgube, v kar je že vštet vpliv dva milijona evrov vredne sanacije,« je povedala direktorica tretje največje bolnišnice v državi Margareta Guček Zakošek. Rezultat pa ne bo veliko boljši niti prihodnje leto, saj so učinki stroškov dela zelo nepredvidljivi in bodo odvisni od pogajanj s sindikati.
Za okoli pol milijona neplačanih presečnih ur
»Tisto, ker je že dalo določene rezultate, je, da smo v odgovoru z dobavitelji podaljšali rok plačila na 60 dni, zmanjšali zaloge in prešli na konsignacijo pri najdražjih materialih,« je poudarila Guček Zakoškova. Med sistemskimi ukrepi pa je omenila nižanje cen materialov, a ker so kot javni zavod zavezani javnim naročilom, imajo pri tem precej zvezane roke. Je pa v pripravi tudi centralizacija javnih naročil in nabave, ves čas spremljajo tudi količino porabljenega materiala.
Zelo pa se v celjski bolnišnici spreminja tudi sama organizacija dela, saj poslovodstvo ugotavlja, da je obremenjenost kadra zelo različna in bi se z notranjimi prerazporeditvami dalo marsikaj izboljšati. Nova direktorica si je za cilj zadala tudi ureditev presežnih ur zaposlenih, ki jim doslej niso bile plačane. »Strošek presežnih ur trenutno znaša okoli pol milijona evrov, trudili pa se bomo, da se bo posameznemu delavcu na mesec plačalo največ do 20 presežnih ur. V prihodnje pa bomo stremeli k temu, da bo presežnih ur čim manj,« pravi Guček Zakoškova.
Ukrepov pacienti ne bodo občutili
V celjski bolnišnici se zavedajo, da lahko nekaj več iztržijo tudi iz naslova nemedicinskega dela, saj njihova kuhinja slovi daleč naokoli po dobri hrani, prav tako bodo storitve pralnice ponudili tudi drugim, a jih pred tem čaka precejšen vložek v posodobitev, saj je iztrošena.
Strokovni direktor celjske bolnišnice Franci Vindišar zagotavlja, da se kljub številnim sanacijskim ukrepom kakovost storitev ne bo zmanjšala. »Edino, kar v tem sanacijskem programu pogrešam, je, da vse do leta 2021 ne smemo razvijati novih programov. Medicina pa napreduje iz dneva v dan. A mi kljub temu ne bomo zaspali,« pravi Vindišar, ki se strinja, da je delo v bolnišnici mogoče optimizirati. Pomembno pa je, da bodo vsako leto stoodstotno izpolnili redni program v vseh vrstah zdravstvenih dejavnosti in ga še povečali za eno odstotno točko.
»Povečevali pa bomo tudi število dnevnih ambulantnih obravnav na račun zmanjšanja bolnišničnih hospitalizacij,« je še dejal Vindišar. »Pripravljeni smo odpraviti ozka grla,« pa pravi pomočnica direktorice za področje zdravstvene nege Hilda Maze. Prav v zdravstveni negi je v bolnišnici zaposlenih 900 ljudi, kar je slaba polovica vseh zaposlenih, ki jih je nekaj več kot 2000. Prepričana je, da bo sčasoma, ko bodo delo še digitalizirali in ne bo več zamudnega ročnega iskanja kartotek in vlaganja izvidov, ostalo več časa za paciente. Prav zdaj v bolnišnici uvajajo vrstomat, digitalizirali so diagnostiko, ukvarjajo se z zmanjšanjem administracije in uporabe papirja, trudijo pa se izboljšati tudi medsebojno komunikacijo.
Po potrjenem sanacijskem programu za obdobje 2018–2021 in tudi pred dnevi na svetu zavoda potrjenem finančnem načrtu za letos ima Splošna bolnišnica Celje postavljene okvire prihodnjega poslovanja. Ti predvidevajo, da bo ob izvajanju vrste sanacijskih ukrepov bolnišnica letos in prihodnje leto še poslovala s primanjkljajem, od leta 2020 pa ne več.
