Čeprav ima za seboj že lepo število posnetih dokumentarnih filmov, je angleška režiserka Sophie Fiennes – sploh pri nas – postala prepoznavna predvsem s filmoma, v katerih je nastopil Slavoj Žižek: Perverznežev filmski vodnik in Perverznežev vodnik po ideologiji. Gre za filma, ki od Grace Jones ne bi mogla biti bolj drugačna: če sta Perverzneža teoretska, je Grace Jones globoko intimen, če sta Perverzneža stilizirana, je Grace Jones sodobni primer cinéma vérité. Prav tako si med seboj ne bi mogla biti bolj različna človeka, ki v filmih nastopata, četudi sta vsak na svojem področju oba zvezdnika: slovenski filozof in jamajška pevka (pa tudi besedilopiska, manekenka, producentka in igralka), ki je s svojo zvezdniško in umetniško podobo ter nastopi v sedemdesetih in osemdesetih vztrajno nasprotovala ustaljenim predstavam o spolu in rasi, zaradi česar so ji prilepili oznako »grozljive dive«.
V filmu Sophie Fiennes je Grace Jones človeška, kot je javnost še ni videla – a da bi lahko portret te človeškosti zares cenili, moramo kot gledalci poznati zgodovino njene javne podobe.
Pri tem ni šlo zgolj za incidente, kot takrat, ko je v BBC-jevi pogovorni oddaji v živo oklofutala voditelja Russla Hartyja, ker se ji je posmehoval in ji ni pustil...
