Ko je Grom pred leti, tako pripoveduje sam, na beograjski ulici slišal igrati harmonikarja, je po večdnevnem opazovanju pristopil do njega in mu predlagal poljubno igranje na posnetek neke Gromove kompozicije. Temu je sledilo potovanje po ulicah nekaterih drugih balkanskih mest, sodelovanje z nekaterimi – ne »narodnimi«, pač pa »iz naroda«, kot se v filmu izrazi eden izmed njih – glasbeniki, ki so na koncu skupno odigrali nekaj nastopov v Ljubljani. Filmska kamera Borisa Petkoviča je spremljala predvsem potovanje, ki ga v filmu nekako povzamejo tri »ključne besede«: nesporazumi

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.