Običajno je vsak večji medij povezan z eno od agencij, ki opravljajo meritve, povezane z volitvami. Za Dnevnik in Večer je meritve opravila agencija Ninamedia, ki je, kot se je izkazalo, v skupnem seštevku dobro zadela volilni rezultat. SDS, ki je na volitvah dosegla 25,03 odstotka, je Ninamedia napovedovala 26,3 odstotka. Listi Marjana Šarca so naše ankete napovedovale 11,8 odstotka namesto 12,63, kolikor jih je dejansko dosegla na volitvah. Meritve Ninamedie so tudi večinoma pravilno napovedale, katere stranke bodo na koncu sedele v parlamentu; zgrešile so le z napovedjo, da se bo v parlament uspelo prebiti SLS, ki ji na koncu to ni uspelo, ter z napovedjo, da v parlamentu ne bo SNS. Tudi to se je izkazalo za napačno, saj bo imela stranka Zmaga Jelinčiča, četudi zadnjeuvrščena, v naslednjem mandatu kar štiri poslance.
Med štirimi velikimi agencijami, katerih napovedi smo primerjali – poleg Ninamedie še Mediano, Valicon in Aragon – je sestavo parlamenta edina pravilno napovedala agencija Aragon, vendar pri SNS in SLS s precejšnim odklonom navzgor oziroma navzdol.
V skupnem seštevku zgrešenih odstotkov se je v primerjavi z drugimi agencijami Ninamedia tokrat odrezala najbolje. Pri devetih novopečenih parlamentarnih strankah se je skupno zmotila za 11,47 odstotka – v povprečju 1,27 odstotka na stranko. Napovedi drugih agencij so bile nekoliko manj natančne, najbolj pa se je natančnosti Ninamedie približala agencija Mediana.
»Volilne napovedi vseh agencij so v grobem dokaj dobro pokazale stanje na volitvah. Odkloni pa so stvar merske tehnologije,« pravi Nikola Damjanić, direktor Ninamedie. Agencije se odločajo za različne načine vzorčenja javnega mnenja, različne čase merjenj, različne načine kontaktiranja potencialnih volilcev ter različne statistične intervale in matematična uravnoteževanja anketiranih skupin. Resnici na ljubo ves napovedni proces enkrat bolje uspe eni in drugič drugi agenciji.
Volilci, ki se odločajo zadnji hip
»Če govorim le o tokratnih naših meritvah, je treba priznati, da nismo mogli pravilno napovedati volilne udeležbe – na koncu je bila dosti nižja od naših napovedi. Tudi zato se rezultati volitev ne ujemajo povsem z napovedmi.« Poleg tega, pravi Damjanić, se okoli petina volilcev po navadi odloča oziroma si premisli v zadnjem trenutku, tako rekoč šele na volišču. Tudi tega s predvolilnimi napovedmi ni mogoče »ujeti«. Takšno je bilo denimo prehajanje volilcev od DeSUS k Alenki Bratušek, ki je potekalo šele v nedeljo. Obe stranki si namreč delita isto skupino volilcev, pravi Damjanić.
Tretji pomemben dejavnik je volilni molk, ki vedno napoči v petek opolnoči. »Zadnje televizijsko soočenje je potekalo v petek zvečer in na njem je Janša denunciiral Židana s trditvijo, da je Židan sam iskal stik z njim, da bi se sestala. To je pri znatnem delu levega volilnega telesa, ki je nagnjeno k SD, povzročilo rahel odpor do Židana.« Po tem zadnjem soočenju anket javnega mnenja ni bilo več, resentiment pa so volilci odnesli na volišče.
