V Sloveniji ohranjamo tradicionalna znanja o obdelavi lesa, obenem pa razvijamo tudi sodobne rešitve o inovativnih konstrukcijskih elementih in sistemih lesene gradnje, je takrat dejal Damjan Hočevar z Direktorata za lesarstvo na MGRT. »Les je dokazano izjemno uporaben material za sodobno arhitekturo, saj se ga s pridom uporablja tudi na številnih področjih v klasičnem gradbeništvu, kjer to še pred nekaj časa ni bila običajna praksa, tako da sodobna lesena gradnja postaja vse bolj inovativna, drzna in prestižna.«
Razvojno-ekonomski premik v turizmu
Lesena gradnja v povezavi z inovativnimi turistično-poslovnimi idejami bi lahko predstavljala pomemben razvojno-ekonomski premik na področju turizma z visoko dodano vrednostjo v Sloveniji in regiji. O možnostih uporabe lesa v turizmu, svojih izkušnjah in primerih dobre prakse so govorili priznani tuji arhitekti na osnovah svojih konkretnih izkušenj.
Francoski arhitekt Marco Lavit pri svojem delu prisega na dialog z umetnostnimi obrtniki ter njihovo stilsko občutljivostjo. Pri arhitekturnem projektiranju daje prednost lesu, ki ga pogosto uporabi za ustvarjanje nenavadnih in inovativnih bivalnih struktur. Tako so lani oblikovali ekskluzivno drevesno hišo – hotelsko sobo v parku gradu Raray v Franciji, kjer so jim bile v navdih ptice, ki gnezdijo v krošnjah dreves, ter serijo presenetljivih plavajočih objektov za hotel v Chateauneuf-du-Pape v Franciji. »Arhitektura in oblikovanje se pogosto razvijata vzporedno v svojem prizadevanju za doseganje bistvenih oblik. Rezultat takega pristopa k oblikovanju je nekakšna improvizirana produkcija, ki ne sledi trendom, temveč raje dovoli moči surovih materialov, da spregovorijo namesto objektov,« je dejal.
Zdrav, lep in obnovljiv material.
Nizozemska arhitekta Adrianus Kil in Ronald Koster sta predstavila svoje projekte. »Radi delamo z lesom, ker je zdrav, lep in obnovljiv material. Naše arhitekturne projekte bi lahko opisali kot trajne in zabavne.« Z ustvarjanjem skušajo ustvariti največji možen pozitivni učinek, zato jih zanimajo sistemi, katerih del so stavbe, ki jih oblikujejo. Če lahko svoje oblikovanje integrirajo v ekološki, kulturni in socialni ekosistem prostora, bo stavba dodala prostoru vrednost in postala v vseh pogledih bolj trajnostna.
Italijanska arhitekta Andreas Profanter in Christian Rottensteiner sta predstavila omrežje arhitekture Noa (network of architecture), ki služi kot oder ali platforma za arhitekte, oblikovalce interjerja, grafične ali modne oblikovalce, pa tudi za glasbenike in zgodovinarje. Skupni cilj je kar najbolje uporabiti znanje strokovnjakov s posameznega področja. »Mlada skupina arhitektov in oblikovalcev raziskuje in preučuje interdisciplinarne metode oblikovanja, ki se neprestano razvijajo odvisno od narave in zahtev posameznega projekta. Zanje je značilno, da objekte celovito povežejo z naravnim okoljem.« Za hotel Hubertus v Valdaori in hotel Tofana v dolini Badia ter številne druge projekte so prejeli veliko nagrad.
Drzno oblikovanje in sledenje tradiciji
Na drzno arhitekturno oblikovanje in sledenje tradiciji ter lesu kot vodilnemu materialu prisega italijanski arhitektka Sandy Attia. V zadnjih letih so izvedli številne uspešne projekte na območju Južne Tirolske, med drugimi visokogorsko kočo v Lappagu, psihiatrični center v Bolzanu, krožno cesto Bressanonen-Varna, osnovno šolo s knjižnico v Bolzanu, atelje s studiem Kostner v Castelrottu ter poslovno zgradbo Damiani Holz&KO v Bressanonu. Po vrsti domačih in mednarodnih priznanj so pridobili nove arhitekturne projekte v širšem geografskem prostoru, kar pomeni pomemben premik v obsegu del.
»Pri arhitekturnem ustvarjanju je identiteta prizorišča zelo pomembna, zato je treba najprej poznati 'genski zapis' prostora,« je prepričan portugalski arhitekt Luis Rebelo de Andrade. Pri svojem delu se ravna po dveh načelih: spoštovanje do naročnika in spoštovanje do krajine. Ravno v uravnovešanju teh dveh komponent se izkazuje njegova učinkovitost in vsestranskost. »Arhitektura je multidisciplinarna dejavnost, kjer sta tehnična prefinjenost ter upravljanje stroškov bistvena parametra. Obenem pa ne smemo nikoli pozabiti, da je arhitektura tudi umetnost,« je dejal. Predstavil je »Tree Snake Houses« v naravnem parku Pedras Salgadas, ki gostom ponujajo edinstveno doživetje, so tudi invalidom prijazne, odlično se zlivajo z okoljem, saj arhitekt pri svojem delu stavi na spoštovanje obstoječe krajine. (ktm)
